V uvodu se je navezal na javne razprave v preteklosti o tem, kako priti do pokrajin in kako izboljšati lokalno organiziranost, pri čemer je spomnil, da je spor vsakič nastal že pri osnovni zadevi – kje bodo sedeži pokrajin in koliko jih bo. Povedal je, da so bili tudi poskusi iti naprej in se najprej osredotočiti na vsebino in naloge, ki bi jih občine opravljale, in ob tem še poudaril, da sam postavlja kvaliteto pred kvantiteto.

V nadaljevanju je spomnil na financiranje občine in povprečnine, kjer zadovoljstva, kot je bilo pričakovano, ni bilo. »Bili pa so tudi časi, ko so občine morale delati s povprečnino v višini 519 evrov. Danes je stanje nekoliko boljše, znesek povprečnine se celo ujema z naračunano porabo,« je dejal in povedal, da je v pripravi tudi zakon, kako občinam odvzeti del nalog oziroma jim olajšati življenje.
»Zato ne moremo trditi, da ni bilo čisto nič narejenega. Seveda pa bi bilo mnogo lažje, če ne bi v slovenski politiki vsak vlekel v svojo smer. In ko ne gre več, je treba presekati gordijski vozel, kot je bilo že slišano,« je še dodal.

Kako bomo sodelovali naprej, je v tem trenutku težko govoriti, vsekakor pa se bo nova vlada soočila s popolnoma istimi težavami. »Občin ne bo nič manj, težav ne bo nič manj, reševati bo morala nakopičene težave, ki so se nabirale dolga leta in ne samo zadnje leto in pol, kakor nekateri skušajo prikazati.« Tudi če bodo pred nami volitve, je po volitvah pričakovati nadaljevanje razreševanja te problematike, da se poskuša narediti vse tisto, kar zdaj ni bilo mogoče, in to brez preigravanj že v prvih mesecih mandata.

Kot je še poudaril predsednik vlade, se dobro zaveda, s kakšnimi težavami se danes spopadajo občine, zato si je tudi vedno želel, da bi se bilo treba začeti pogovarjati o sistemu financiranja oziroma prilagojenem viru financiranja občin glede na njihovo raznolikost. »Imamo različne občine – že med sosednjimi občinami je veliko razlik – tako v velikosti, številu prebivalcev kot v naravnih danostih.«

Zaključil je z mislimi, da stanje še zdaleč ni črno, kar se tiče razvoja slovenskih občin. »Zadeve so na visoki ravni, težave so s črpanjem evropskega denarja, tega se je treba zavedati, vendar če pogledamo današnje dobitnike priznanj in celotno akcijo, smo lahko precej optimistični. Občine zelo dobro vedo, kaj bi rade, zavedajo se, kam so umeščene in koliko lahko ponudijo svojim prebivalkam in prebivalcem. Priznanja so plačilo za pretekli trud in spodbuda za naprej. Prav je, da se zavedamo, da imamo kaj pokazati,« je sklenil misli in čestital vsem prejemnikom priznanj.

Na dogodku so Občino Idrija razglasili za razvojno najprodornejšo občino leta 2020.