Skoči do osrednje vsebine

Slovenija za ohranitev močne kohezijske politike

Slovenska delegacija z državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade Igorjem Mallyjem na čelu se je v Beji na Portugalskem udeležila tretjega vrha Skupine prijateljev kohezije, ki se je oblikovala v okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru EU 2021-2027.

Tretji vrh Skupine prijateljev kohezije

Tretji vrh Skupine prijateljev kohezije | Avtor KPV

1 / 2

Tretji vrh Skupine prijateljev kohezije je potekal v luči posebnega zasedanja Evropskega sveta 20. februarja 2020, na katerem bodo voditelji poskusili doseči dogovor o večletnem finančnem okviru 2021–2027. Poleg predstavnikov 17 držav članic sta se vrha udeležila tudi evropski komisar za proračun in administracijo Johannes Hahn in evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira.

Voditelji in drugi visoki predstavniki Bolgarije, Češke republike, Cipra, Estonije, Grčije, Hrvaške, Italije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Španije so se v razpravi zavzeli za ambiciozen, uravnotežen in pravičen dogovor o večletnem finančnem okviru EU za naslednje sedemletno obdobje, pri tem pa izrazili jasno nasprotovanje zmanjševanju sredstev kohezijske politike. V skupni izjavi so tudi posebej izpostavili, da nobena država članica ne bi smela biti deležna drastičnega in neproporcionalnega znižanja kohezijskih sredstev.

Državni sekretar Igor Mally je na vrhu poudaril, da »s prihodnjim večletnim finančnim okvirom pravzaprav zastavljamo ambicije Evropske unije za prihodnjih sedem let. Potrebujemo več Evrope in ne manj, zato bi morali v pogajanjih vztrajati na predlogu, ki ga je spomladi 2018 predlagala Evropska komisija«. Ob tem je pozval k ohranitvi močne kohezijske politike in nasprotoval poskusom drastičnega znižanja kohezijskih sredstev tako na državni kot tudi na regionalni ravni. Obenem se je zavzel tudi za ustreznejše financiranje politike razvoja podeželja.

Kot je znano, je Evropska komisija maja 2018 predstavila predlog večletnega finančnega okvira 2021–2027 v višini 1135 milijard evrov (1,11 % BND EU27). Skupina držav neto plačnic pri tem vztraja na znižanju omenjenega obsega na zgolj 1020 milijard evrov (1,0 % BND EU27), torej 115 milijard manj, pri čemer želi največje reze na področjih kohezijske politike in Skupne kmetijske politike. Finsko predsedstvo Svetu EU je decembra 2019 predstavilo kompromisni predlog prihodnjega večletnega finančnega okvira, v katerem je predvidelo znižanje obsega večletnega finančnega okvira na 1087 milijard EUR, pri čemer bi bila dodatnih znižanj deležna tudi kohezijska politika, kar so kohezijske države ocenile kot nesprejemljivo.

V prihodnjem tednu sledijo bilateralni pogovori predsednika Evropskega sveta z voditelji držav članic sedemindvajseterice, v okviru katerih se bodo poskušala zbližati stališča v smeri kompromisnega dogovora. Predsednik vlade Šarec se bo s predsednikom Charlesom Michelom srečal v petek, 7. februarja 2020. Voditelja sta sicer o ključnih stališčih Slovenije glede prihodnjega večletnega finančnega okvira EU govorila že 9. oktobra 2019 v Ljubljani.

Iskalnik