Po uvodnem pozdravu predsednika Vrhovnega sodišča mag. Damjana Florjančiča, predsednika Sodnega sveta dr. Erika Kerševana, predsednika Slovenskega sodniškega društva dr. Andreja Ekarta in ministrice za pravosodje Andreje Katič je sledila ocena trenutnega stanja in predstavitev predlaganih sprememb sodniške zakonodaje.

Ministrica Katič je v nagovoru poudarila, da delo na predlogih novel zakonov poteka v skladu z izhodišči, kot so bila večinsko sprejeta na srečanjih in usklajevanjih. Kljub aktualni politični situaciji, se bo Ministrstvo za pravosodje še naprej osredotočalo na kakovostno pripravo gradiva.  

S predstavitvijo se je predsednicam in predsednikom sodišč na osredotočen način osvetlilo najpomembnejša izhodišča, ki so usklajena v okviru delovne skupine predlagane sodniške zakonodaje. Glavni namen sprememb je predvsem zagotoviti racionalizacijo in optimizacijo poslovanja sodišč, ekonomičnost poslovanja sodne uprave in možnost specializacije sodnikov. Pri čemer je potrebno poudariti, da krajevno mreža sodišč ostaja nespremenjena, nobeno sodišče ne bo ukinjeno.

Cilja obeh predlaganih zakonov sta dva: dokončna uveljavitev sodnega okrožja kot osnovne organizacijske enote sodišč, s čimer bo dokončana reforma, začeta leta 2010, in uvedba ene vrste naziva sodnika prve stopnje. S tem bo postalo okrožje zaokrožena celota tako z vidika upravljavskih pristojnosti kot z vidika možnosti prehajanja in razporejanja sodnikov znotraj okrožja.

Po predstavitvi je sledila razprava, pri kateri so navzoči tvorno sodelovali. Izpostavljeni so bili posamezni segmenti nove zakonodaje, nekateri instituti in morebitni pomisleki. Ob zaključku posveta so se strinjali, da dosedanje gradivo predstavlja dobro izhodiščno podlago za nadaljevanje razprav, cilji v njem so primerni in ustrezni, posamezne rešitve pa bodo tudi v bodoče nastajale ob nadaljnjem sodelovanju sodstva, Sodnega sveta in Slovenskega sodniškega društva.