Skoči do osrednje vsebine

Odločitve Vlade RS s 58. seje s področja MKGP

Vlada je na današnji seji obravnavala in sprejela pet točk s področja MKGP

Odgovor Vlade Republike Slovenije na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z možnostjo oblikovanja organizacij proizvajalcev

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z možnostjo oblikovanja organizacij proizvajalcev in ga poslala Državnemu zboru RS.

Vlada Republike Slovenije je prejela pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka, v katerem le-ta izpostavlja, da bodo v bodoči skupni kmetijski politiki možne sektorske intervencije, če bodo obstajale ustrezne organizacije proizvajalcev. Zlasti je to v novi SKP pomembno za področje sadja in zelenjave, kjer ne bo štiriletnega obdobja. Poslanec Vlado v povezavi s tem sprašuje, kateri urgentni ukrepi v smeri oblikovanja organizacij pridelovalcev se že izvajajo na teh dveh področjih ter ali bodo le-ti pravočasno izvedeni, da bodo možne sektorske intervencije v novi SKP.

Vlada RS podaja naslednji odgovor na zastavljeno vprašanje:

V Evropski uniji so v sektorju sadje in zelenjava organizacije proizvajalcev že vrsto let temelj skupne kmetijske politike. Samo priznana organizacija proizvajalcev, ki izvaja operativni program, je upravičena do finančne pomoči Evropske unije, ki znaša do 4,1 % vrednosti njene tržne proizvodnje v posameznem koledarskem letu, če vsaj enak delež zagotovijo tudi njeni člani. Priznana organizacija proizvajalcev v ta namen ustanovi operativni sklad, katerega sredstva so namenjena izključno izvajanju njenega operativnega programa. S sredstvi operativnega sklada se v sektorju sadje in zelenjava torej že v sedanjem programskem obdobju lahko financirajo ukrepi I. stebra skupne kmetijske politike (tako imenovana finančna pomoč Unije), vključno z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz. Bodoče sektorske intervencije so jim podobne tako po vsebini kot namenu, le poimenovane so drugače.

Predlog nove zakonodaje, ki ureja skupno kmetijsko politiko, v sektor sadja in zelenjave torej ne prinaša bistvenih novosti. Tako kot do sedaj, bodo tudi v prihodnjem programskem obdobju do sektorskih intervencij pridelovalci sadja in zelenjave upravičeni samo, če bodo člani priznane organizacije proizvajalcev, ki bo pripravila in izvajala operativni program ter za ta namen ustanovila operativni sklad.

Da bi omogočilo združevanje pridelovalcev sadja in zelenjave v organizacije proizvajalcev, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že leta 2014 pripravilo predpis, ki je urejal priznanje organizacij proizvajalcev v sektorjih sadje in zelenjava, oljčno olje in namizne oljke ter hmelj. Leta 2018 ga je nadomestil nov Pravilnik o priznanju organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev v sektorjih sadje in zelenjava, oljčno olje in namizne oljke ter hmelj (Uradni list RS, št. 19/18 in 64/18), ki je usklajen s spremembami evropske zakonodaje na tem področju.

Organizacijo proizvajalcev lahko ustanovijo pridelovalci sadja oziroma zelenjave na lastno pobudo, predvsem z namenom koncentracije ponudbe in prodaje pridelka članov, pri čemer je organizacija proizvajalcev pravna oseba, ki je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja zadruge, ali zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in izpolnjuje tudi ostale pogoje za priznanje. Za priznanje organizacije proizvajalcev v sektorju sadje in zelenjava je ministrstvo do danes prejelo eno vlogo, na podlagi katere je bila konec leta 2018 organizacija proizvajalcev tudi priznana, vendar še ne izvaja operativnega programa in še ni ustanovila operativnega sklada.

Slovenski pridelovalci sadja in zelenjave ter pridelovalci v nekaterih drugih sektorjih lahko v skladu s Pravilnikom o priznanju skupine proizvajalcev za skupno trženje (Uradni list RS, št. 23/18 in 46/19) ustanovijo tudi skupino proizvajalcev, za priznanje katere so pogoji manj zahtevni. Do danes so bile v Republiki Sloveniji priznane tri skupine proizvajalcev iz sektorja sadje in zelenjava.

Ministrstvo v okviru Programa razvoja podeželja 20142020 podpira ustanavljanje tako organizacij kot skupin proizvajalcev za skupno trženje – Podukrep M9.1. V skladu z Uredbo o izvajanju podukrepa Ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz PRP za obdobje 2014–2020 so predhodno priznane organizacije in skupine proizvajalcev upravičene do največ petletnega pavšalnega plačila (organizacije proizvajalcev do 50.000 evrov letno in skupine proizvajalcev do 25.000 evrov letno). Ukrep je namenjen lažjemu ustanavljanju obeh oblik povezovanja primarnih pridelovalcev. Prvi javni razpis je bil zaključen decembra 2018, drugi pa se je zaključil decembra 2019.  Ministrstvo spodbuja prostovoljno združevanje primarnih proizvajalcev v organizacije proizvajalcev in skupine proizvajalcev ter Podukrep M9.1 preko številnih predavanj, ki jih organizira za nevladne organizacije in primarne pridelovalce.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je torej že v sedanjem programskem obdobju omogočilo slovenskim pridelovalcem sadja in zelenjave organiziranje v evropsko primerljive organizacije proizvajalcev in financiranje njihovega ustanavljanja, v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 20212027 pa bo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami opredelilo sektorske intervencije, ki jih bodo v novem programskem obdobju organizacije proizvajalcev v tem slovenskem sektorju lahko izvajale.

Vendar finančna sredstva ne smejo biti edino vodilo združevanja primarnih pridelovalcev v skupine in organizacije proizvajalcev. Glavno vodilo naj bo skupno načrtovanje in prilagajanje pridelave povpraševanju, tako glede kakovosti, količine kot izenačenosti ponudbe, koncentriranje in prodaja pridelka, izboljšanje pogajalskega položaja pridelovalca ter gradnja trdnih in trajnih vezi med deležniki v verigi vrednosti. V tem trenutku je sodelovanje in povezovanje pridelovalcev v skupine in organizacije proizvajalcev v sektorju sadje in zelenjave eden ključnih izzivov. Le povezani bodo pridelovalci močnejši sogovornik v verigi oskrbe s sadjem in zelenjavo, kar bo omogočilo večjo ekonomsko stabilnost v pridelavi ter bo posredno, ob ustreznih ukrepih, olajšalo nadaljnje investicije in dvignilo konkurenčnost pridelave. Ključno vlogo pri povezovanju pa imajo pridelovalci sami, saj mora povezovanje temeljiti na prostovoljni osnovi.

 

Odgovor Vlade Republike Slovenije na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s problematiko staranja gozdov

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s problematiko staranja gozdov in ga poslala Državnemu zboru RS.

Poslanec dr. Trček v vprašanju navaja, da se »ob neustreznem gospodarjenju nam ne dogaja zgolj staranje, zlasti zasebnih, gozdov. Sočasno smo priča tudi staranju lastnikov teh gozdov, kar pomeni pogosto nezmožnost opravljanja nujno potrebnih del v gozdovih«, zato Vlado RS sprašuje:

  1. S katerimi oblikami finančnih spodbud se bomo lotili te pereče problematike?
  2. Kdo bo namesto lastnikov izvajal subvencionirana dela v gozdu?
  3. Kakšen bo postopek izbire izvajalcev?

Vlada RS v nadaljevanju podaja odgovore na zastavljena vprašanja.

  1. Izvedba gojitvenih, varstvenih in drugih del v gozdovih se lastnikom gozdov financira oziroma sofinancira iz sredstev integralnega proračuna republike Slovenije v višini 1,3 mio evrov/leto, če se ukrepi izvajajo v gozdovih na območju Natura 2000 iz namenskega proračunskega sklada za gozdove (v nadaljevanju: Gozdni sklad) v višini 0,75 mio evrov/leto, ter iz sredstev Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014 – 2020, kjer je za različne ukrepe s področja gozdarstva in gozdno-lesne verige na voljo več kot 63 mio evrov.

Iz sredstev integralnega proračuna Republike Slovenije se financira oziroma sofinancira izvajanje gojitvenih, varstvenih in drugih del v gozdovih v skladu z 48. členom Zakona o gozdovih in Pravilnikom o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove  (v nadaljevanju: pravilnik). Delež sofinanciranja je odvisen od normativa za določeno aktivnost (Priloga 2 pravilnika) in stopnje poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij gozda, kjer se aktivnost izvaja (Priloga 1 pravilnika). Če se ukrepi v zasebnih gozdovih izvajajo na območju Nature 2000, so sofinancirani v deležu 95 % (12.a člen pravilnika), sredstva za njihovo izvedbo pa se zagotavljajo iz Gozdnega sklada.

V PRP 2014–2020 so dodatno na voljo sredstva za preprečevanje in odpravo škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov, naravnih nesreč in katastrofičnih dogodkov; naložbe v nakup nove mehanizacije za sečnjo in spravilo lesa; usposabljanje za delo v gozdu; ustanovitev skupin proizvajalcev v gozdarstvu; ureditev gozdne infrastrukture; naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti ter naložbe v predindustrijsko predelavo lesa.

Vsem lastnikom gozdov je na voljo brezplačno svetovanje Zavoda za gozdove Slovenije  in vse druge storitve, ki jih Zavod izvaja kot javno gozdarsko službo in so financirane iz proračuna Republike Slovenije. Lastnikom pa so na voljo tudi storitve, ki jih Zavod izvaja na trgu.

Prav tako Republika Slovenija (oziroma v njenem imenu družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o.) z namenom aktivnega gospodarjenja z gozdovi pospešeno kupuje gozdove od zasebnih lastnikov, in sicer prednostno ob že obstoječih kompleksih državnih gozdov. V letu 2019 je država tako kupila okoli 1.400 ha gozdov.

  1. Načrtovana dela v zasebnih gozdovih lahko izvaja lastnik sam, njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v okviru med sosedske pomoči ali pa lastnik izbere za ta dela registriranega ustreznega izvajalca na trgu. Če gre za izvajanje del, ki se financirajo oziroma sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije, je upravičenec za prejem sredstev lastnik gozda.
  2. Pri izboru izvajalca je lastniku gozda lahko v pomoč brezplačni spletni sistem MojGozdar.si (www.mojgozdar.si), ki je bil razvit v Ciljnem raziskovalnem projektu "Sistem ocenjevanja kakovosti izvajalcev del v gozdarstvu", ki olajša iskanje usposobljenega, kakovostnega in zanesljivega izvajalca del v gozdovih ter priporoča obličnost pogodbe med izvajalcem in lastnikom.

 

Odgovor Vlade RS na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z možnostjo povečanja obsega in števila rejcev ter paše drobnice

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z možnostjo povečanja obsega in števila rejcev ter paše drobnice in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poslanec dr. Trček v vprašanju uvodoma navaja, da imamo v Sloveniji velik delež t. i. pravih travnih travnikov, ki jih ni možno spremeniti v obdelovalne kmetijske površine. Poslanec meni, da bi bilo potrebno za preprečevanje zaraščanja tovrstnih travnikov in v luči novega Zelenega dogovora spodbujati zlasti gojenje in pašo drobnice. Poslanec sprašuje Vlado RS, s katerimi obstoječimi in novimi ukrepi bo spodbudila povečanje obsega in števila rejcev ter pašo drobnice.

Vlada RS podaja naslednji odgovor na zastavljeno vprašanje.

Reja drobnice je spodbujana na naslednje načine:

  • z neposrednimi plačili,
  • z ukrepi Programa razvoja podeželja,
  • z nalogami javnih služb.

V okviru neposrednih plačil, ki so namenjena podpiranju dohodkovnega položaja kmetov, prejemajo rejci drobnice osnovno plačilo, plačilo za zeleno komponento, plačilo za mlade kmete  in, če ima kmetijsko gospodarstvo strme kmetijske površine v gorskem območju, tudi plačilo za območja z naravnimi omejitvami. Na letni ravni se jim izplača okoli 10 % sredstev za neposredna plačila, kar znaša 13 mio evrov. V sedanjem programskem obdobju v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu RS) ni proizvodno vezanih podpor za drobnico, vendar je ministrstvo za kmetijstvo prejelo pobudo za uvedbo tovrstne podpore z letom 2021 in to pobudo proučuje.

Iz Programa razvoja podeželja rejci drobnice uveljavljajo ukrepe: dobrobit živali, ekološko kmetovanje, plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kmetijska okoljska podnebna plačila, male kmetije in naložbe v kmetijska gospodarstva.

V ukrep dobrobit živali je bilo v 2018 vključenih 573 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 8 % od vseh kmetijskih gospodarstev z drobnico.

V ukrep ekološko kmetovanje je bilo v 2018 od 3.741 kmetijskih gospodarstev vključenih kar 1.021 kmetijskih gospodarstev z drobnico ali 27,3 %.

V ukrep plačilo za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je vključenih 93 % rejcev drobnice. Plačilo za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je v 2018 tako prejelo 6.679 kmetijskih gospodarstev od 7.162 kmetijskih gospodarstev v RS, ki redijo drobnico. Skupaj so prejeli 7.035.300 evrov plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

V okviru ukrepa kmetijsko okoljska podnebna plačila so lahko uveljavljali plačilo za operacijo »reja lokalnih pasem«, ki je namenjeno za pasme, ki jim grozi prenehanje reje, med katere sodijo tudi naslednje pasme drobnice:

  • avtohtone pasme: belokranjska pramenka, bovška ovca, istrska pramenka, jezersko-solčavska ovca, drežniška koza; 193,62 evrov na glavo velike živine letno;
  • tradicionalne pasme: oplemenjena jezersko-solčavska ovca, slovenska sanska koza, slovenska srnasta koza; 116,17 evrov na glavo velike živine letno.

 

V letih 2015 do 2017 je bilo za drobnico odobrenih in zahtevanih 639.343 evrov. Operacija nadalje poteka, podatke za 2018 in 2019 pripravlja Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja in jih lahko naknadno posredujemo.

Izplačilo za ukrep male kmetije je prejelo skupaj 3976 kmetijskih gospodarstev, od tega 725 kmetijskih gospodarstev, ki gojijo drobnico ali 18,2 %.

Za podukrep 4.1- Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva je bilo do avgusta 2019 odobrenih 1.323 naložb skupaj, od tega 26 naložb za rejo drobnice, in sicer:

  • nakup nove kmetijske mehanizacije ter strojne in transportne opreme za prevoz živali in surovin 17 naložb v skupni vrednosti 330.050 evrov;
  • stroški ureditve ali vzdrževanje nepremičnin za kmetijsko dejavnost 5 naložb v skupni vrednosti 250.486 evrov;
  • stroški postavitve pašnikov in obor 3 naložbe v skupni vrednosti 16.653  evrov ter
  • prispevek v naravi ena naložba v skupni vrednosti 7.449 evrov.

Reja drobnice je podprta tudi v obliki financiranja javne službe strokovnih nalog v živinoreji, ki zajemajo reprodukcijo, selekcijo, ocenjevanje plemenskih vrednosti, ugotavljanje proizvodnih sposobnosti in rodovništvo. V letu 2018 je bilo v izvajanje strokovnih nalog vključenih 19.513 živali in zagotovljenih preko 539.000 evrov, za 2019 pa je bilo vključenih 19.550 živali in predvidenih preko 570.000 evrov.

Izvaja se tudi naloga »ohranjanje genetske pestrosti avtohtonih pasem pri plemenjakih in njihovih materah«, kjer se rejcem plemenjakov avtohtonih pasem in njihovih mater vsako leto dodelijo podpore, ki so namenjene vključitvi plemenskih živali v na novo oblikovano gensko banko in situ in vivo. Pomoč prejmejo tudi rejci drežniške koze, belokranjske pramenke in istrske pramenke, torej slovenskih avtohtonih pasem, ki so imele v skladu z Registrom pasem z zootehniško oceno stopnjo ogroženosti 1-kritična ali 2-ogrožena. Za leto 2019 je višina skupnih podpor navedene naloge za vse pasme živali znašala 17.000 evrov.

Sredstva in ukrepi za programsko obdobje po 2020 še niso znana, kažejo pa se okviri skupne kmetijske politike za to obdobje. Neposredne podpore v precej podobni obliki bodo najverjetneje ostale, enako velja za podpore za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Hrbtenica predloga novih predpisov je organiziranost v vseh sektorjih  kmetijstva. V sklopu, ki predstavlja drugi steber, pa bodo še vedno vodilni ukrep različne investicijske podpore (investicije, mladi kmetje, …).

 

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 in jo objavi v Uradnem listu RS.

Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 se črta možnost dokazovanja delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu z izjavo o vključenosti v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, saj omenjeni podatek pridobi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) po uradni dolžnosti.

Med obveznostmi je določba, s katero se ureja možnost razlastitve, odtujitve ali omejitve lastninske pravice v javno korist, v spremembi Uredbe zapisana na nedvoumen in razumljivejši način.

V spremembi Uredbe se nadalje črtajo obvezna dokazila k vlogi na javni razpis, brez katerih se vloga na javni razpis zavrne brez pozivanja na dopolnitev.

V finančnih določbah se spreminja znesek finančnih sredstev, namenjenih za izvedbo predmetnega podukrepa, saj je bilo s spremembo Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, ki je bila potrjena 18. septembra 2019, na podukrep dodanih 2.400.000 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 600.000 evrov iz proračuna Republike Slovenije.

Zaradi prehoda na izključno elektronski zahtevek za izplačilo se črta določilo, v katerem je navedeno, da se po vnosu v elektronski sistem zahtevek za izplačilo natisne in pošlje po pošti na ARSKTRP oziroma vloži v vložišču ARSKTRP. Izključno elektronski način vložitve zahtevka za izplačilo velja za upravičence vseh javnih razpisov, ki bodo zahtevke vlagali od 1. julija 2020 naprej.

V prilogi 3 (Seznam mejnikov in ciljev) se črta cilj 9.3. (Pridobitev zaščitnega znaka ekološki proizvod - odločba MKGP)., ker je že zajet v cilju 9.2. (Vključitev v sheme kakovosti hrane).

Odgovor na mnenje in sklep Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta k obravnavi problematike ogroženosti slovenske prašičereje zaradi pojave afriške prašičje kuge

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na mnenje in sklep Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega sveta RS k obravnavi problematike ogroženosti slovenske prašičereje zaradi pojave afriške prašičje kuge in ga pošlje Državnemu svetu RS.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že pripravila osnutek Zakona o interventnih dodatnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (v nadaljevanju: osnutek zakona), ki je je bil v javni obravnavi od 10. 12. 2019 do 10. 1. 2020. Osnutek zakona je trenutno v medresorskem usklajevanju, na seji Vlade bo predvidoma obravnavan v začetku februarja.

Osnutek zakona ureja interventne ukrepe za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge v populaciji divjih prašičev (Sus scrofa L.) z namenom zmanjšanja tveganja za vnos in širjenje afriške prašičje kuge in ukrepe za obvladovanje in izkoreninjenje v primeru izbruha afriške prašičje kuge v Sloveniji. V osnutku zakona so določeni naslednji interventni dodatni ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge:

  1. prepoved premikov živih divjih prašičev iz lovišč in lovnih obor na druge lokacije;
  2. zmanjšanje populacije divjih prašičev s povečanim odstrelom in usmerjenim v odstrelom samic divjih prašičev v reproduktivni dobi;
  3. prepoved krmljenja živalskih stranskih proizvodov na krmiščih;
  4. priprava načrta ravnanja za lovce;
  5. prijava vsakega najdenega poginulega ali povoženega divjega prašiča ter zbiranje in odstranitev trupel poginulih divjih prašičev ter v povezavi s tem prepoved odstranjevanja spodnjih čeljusti oziroma ločevanja drugih delov trupel poginulih in povoženih divjih prašičev;
  6. odvoz, vzorčenje in neškodljivo uničenje najdenih poginulih in povoženih divjih prašičev;
  7. postavitev ograj za zaščito rej domačih prašičev;
  8. ozaveščanje in ureditev odstranjevanja odpadkov na počivališčih ob prometnicah;
  9. izobraževanje izvajalcev dejavnosti in drugih zavezancev iz tega zakona.

Eden od interventnih dodatnih ukrepov, ki jih predvideva osnutek zakona, je tudi zmanjšanje populacije divjih prašičev s povečanim odstrelom, usmerjenim v odstrel samic divjih prašičev v reproduktivni dobi. Da bi bili lovci pri izvajanju intenzivnega odstrela divjih prašičev čim bolj uspešni, osnutek zakona predvideva uporabo posebne opreme in metod pri izvajanju lova, ki se sicer pri izvajanju rednega odstrela ne uporabljajo in s sedaj veljavno zakonodajo, ki ureja divjad in lovstvo, tudi niso dovoljena. Predvideno je tudi, da se za vsakega odstreljenega divjega prašiča nad osnovo za odvzem divjih prašičev v posameznih loviščih in loviščih s posebnim namenom, izplača stimulacija.

V primeru pojava afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v Republiki Sloveniji bo potrebno glede na obseg okužbe zagotoviti izvedbo in financiranje ukrepov za nadzor in izkoreninjenje afriške prašičje kuge pri divjih prašičih.

Iskalnik