V okviru usklajevanj je bil izražen tudi pomislek k zakonodajni tehniki, ki v istem zakonu v slovenski pravni red prenaša direktivo, ki ureja varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij in zagotavlja izvrševanje Splošne uredbe za varstvo osebnih podatkov (t.i. GDPR).

Zaradi časovne prekoračitve roka za implementacijo Direktive in upoštevajoč dejstvo, da je vsebina Direktive kompleksna ter, da posega na področja, kjer se srečujejo številni (pogosto povsem nasprotujoči si) interesi, zaradi česar - kljub velikim naporom in trudu, ki smo ga (skupaj z deležniki) vložili v pripravo predloga - do cilja nismo prišli, je bila sprejeta odločitev, da se izvrševanje Splošne uredbe in prenos direktive zagotovi z ločenima zakonoma. Tako je v Normativnem delovnem programu Vlade za leto 2020, ki ga je Vlada Republike Slovenije potrdila na svoji 56. redni seji dne 9. 1. 2020, poleg priprave novega Zakona o varstvu osebnih podatkov predvidena tudi priprava Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnave kaznivih dejanj, ki se že intenzivno usklajujeta. Z Zakonom o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj se ureja varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, s čimer se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016.  

Na Ministrstvu za pravosodje upamo, da bomo na ta način lažje oziroma hitreje uskladili nasprotujoča si stališča in s sprejemom zgoraj navedenih zakonov ohranili visok standard na področju varstva osebnih podatkov.«