Skoči do osrednje vsebine

Ministrica v Majšperku o izzivih govedoreje na območjih s težjimi pridelovalnim razmerami

Kmetijsko gozdarski zavodi z območja Štajerske in Koroške so v torek v Majšperku z ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec govorili o pomenu govedoreje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Predstavili so ji vrsto ukrepov, s katerimi bi ustavili trend upadanja števila kmetij na teh območjih in s tem povezanega števila živali v hlevih.

Kot so poudarili predstavniki kmetijskih zavodov, kar 57 odstotkov vseh kmetijskih površin v obdelavi predstavljajo trajna travinja, od tega je 70 odstotkov teh prav na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Takšna območja v večini primerov obdelujejo srednje velike kmetije, ki pa v zadnjih letih niso bile deležne investicijskih podpor.

Po podatkih, ki sta jih predstavila Andrej Toplak iz ptujskega in Tadej Virk iz celjskega kmetijskega zavoda, je število govedorejskih kmetij, s tem pa tudi krav molznic in krav dojilj, upadlo, zato je potrebna sistemska podpora države. V nasprotnem primeru je namreč na teh pretežno hribovskih območjih pričakovati nadaljnje opuščanje kmetovanja in zaraščanje zemljišč.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je poudaril, da je govedoreja ključna tako za samooskrbo kot tudi za ohranjanje podeželja, njegovo poseljenost, ne nazadnje pa tudi za obstoj kmetijstva v Sloveniji. "Naša država je na področju kmetijstva specifična in strukturno drugačna od drugih evropskih, večinoma ravninskih držav, zato so ukrepi nujni," je dejal.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v zvezi s tem izpostavila, da se na tem področju pojavljajo izzivi, ki so odraz stanja v sektorju, so pa rešljivi še pred vstopom v novo finančno perspektivo. Pregled predlaganih ukrepov po njenih besedah kaže, da jih kar nekaj prihodnja finančna perspektiva že nakazuje kot rešitve v sklopu neposrednih plačil.

Nekateri predlogi so po njenih besedah precej tehnične narave in so povezani z različnimi nakloni površin in omejitvenimi dejavniki. Kot je dejala, težko že zdaj odgovori na vse, saj so nekatere stvari tudi za njo še neznanka, kar se tiče prihodnje perspektive.

"Zagotovo pa bo pri neposrednih plačilih šlo za kapico, kjer bodo plačila navzgor omejena, ter za degresijo glede na površine, kar pomeni, da se pomikamo v prid srednje velikih družinskih kmetij. Ob tem pa ne gre pozabiti, da skupna kmetijska politika na evropski in nacionalni ravni še vedno teži k povečevanju kmetijskih površin in bo treba najti primerno kombinacijo rešitev," je ob tem dodala ministrica.

Kar nekaj je po njenem mnenju tudi uresničljivih predlogov o tem, kako oblikovati prihodnji program razvoja podeželja na področju investicijskih vlaganj. Tudi te bodo skušali v največji meri upoštevati pri pripravi strateškega načrta za prihodnje finančno obdobje.

(Povzeto po STA)

Ministrica dr. Pivec na okrogli mizi v Majšperku

Iskalnik