Konferenco je z uvodnim nagovorom odprl minister za javno upravo Rudi Medved, ki je predstavil cilj in namen sprememb na področju nagrajevanja: "Mi imamo trdno voljo, da bomo posegli v ta plačni sistem, ki je ne glede na vse kritike, prinesel nekaj dobrega, predvsem z vidika vzdržnosti javnih financ, urejenosti plačnega sistema, transparentnosti..." Ob tem je minister izpostavil, da želimo s pravičnim in objektivnim nagrajevanjem privabiti tudi več uspešnih mladih v javnih sektor, istočasno pa nagraditi tiste, ki delajo učinkovito, dobro in uspešno.

Na konferenci so bile predstavljene prednosti in priložnosti variabilnega nagrajevanja delovne uspešnosti zaposlenih v javnem sektorju glede na aktualni sistem, o čemer je spregovoril generalni direktor Direktorata za javno sektor MJU Peter Pogačar ter predstavil izzive za spremembo plačnega sistema, ki se med drugim nanašajo tudi na odgovornost vodij.

O pogojih za vzpostavitev učinkovitega sistema nagrajevanja je v dopoldanskem delu konference spregovoril predstavnik Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Daniel Gerson, udeleženci pa so se v nadaljevanju seznanili tudi s primeri variabilnega nagrajevanja v javnem sektorju na Švedskem, v Nemčiji in Republiki Češki ter s primeri dobrih praks iz slovenskega gospodarstva. Razprava tekom celotne konference je namenjena diskusiji o tem, kateri modeli so najbolj učinkoviti ter kakšno naj bi bilo ustrezno razmerje med fiksnim in variabilnim delom plače. Prakso variabilnega nagrajevanja v javnem sektorju Švedske je predstavil Robert Cloarec iz Agencije za vladne uslužbence, nemško prakso pa Fabrice Anders iz Zveznega ministrstva za notranje zadeve, gradnjo in skupnost. Češko prakso s tega področja je predstavil Michal Czudek, Ministrstvo za notranje zadeve.

Ob robu dogodka je potekala tudi novinarska konferenca, na kateri sta minister Medved in predstavnik OECD Gerson predstavila svoj pogled na problematiko nagrajevanja v javnem sektorju.

Minister Medved je izrazil zadovoljstvo, da imamo priložnost iz prve roke dobiti vpogled v to, kako se bolj fleksibilnega nagrajevanja in plačnega sistema lotevajo druge države na ravni OECD. Izpostavil je, da se zavedamo, da bi lahko bile te spremembe vpeljale veliko prej ter da so bile morebiti nekatere priložnosti zamujene, pa vendar imamo sedaj deset letne izkušnje in znamo prepoznati, kje so anomalije, pomanjkljivosti sistema in kako lahko gradimo naprej. »Vsake toliko časa je treba narediti evolutivni preskok, da bo sistem boljše funkcioniral. Naš trdni namen je, da v enotni plačni sistem posežemo, da zakon spremenimo, v smeri večje učinkovitosti, večjega poudarka na nagrajevanju dobrih in učinkovitih uslužbencev. Verjamemo, da so zadržki sindikatov pretirani in izhajajo iz nezaupanja do menedžerjev, predstojnikov v javnem sektorju, češ, da se ti, ko bodo imeli večja pooblastila, ne bodo znašli, ne bodo znali pretvoriti tega sistema v praksi po kriterijih nagrajevanja ter spodbujati zaposlenih.«

Minister je še dodal, da moramo biti pri spremembah potrpežljivi, zato bomo naprej uvedli pilotni projekt in spremembe uvajali postopoma. Šele kasneje naj bi se razširile na celotni javni sektor. »Zavedamo se, da bodo določene plačne skupine nezadovoljne s sistemom, ker imajo specifike, ampak je to vprašanje za naprej. O izstopu določenih plačnih skupin iz sistema ne razmišljamo, saj bi to prineslo javnofinančno neobvladljivost, nestabilnost ter netransparentnost,« je še dodal minister ter izpostavil pomembno vlogo sindikatov, ki so v tem procesu izjemno pomemben partner, zato priprava sprememb teče v dialogu z njimi.

Predstavnik OECD Gerson je pohvalil napore MJU, da imamo ureditev področja nagrajevanja v javnem sektorju za prioriteto. Ko govorimo o javnih uslužbencih in zaposlenih je fleksibilnost ena izmed ključnih besed v današnjem času, meni Gerson.  Vemo, da se mlada generacija, mladi zaposleni želijo ocenjevati kot posamezniki in jim je izredno pomembno, kako jim lahko delodajalec znotraj modela zagotovi boljšo fleksibilnost in variabilnost dela, ne le časovno, ampak vezano tudi na plačilo, da se lahko zaposleni počutijo za svoje delo in vložek nagrajeni kot posamezniki. Ob tem je poudaril, da je potrebno spremembe uvajati previdno z določenim občutkom, z glasom zaposlenih ali njihovimi zastopniki, da ne pride do nepotrebnih, nepredvidenih posledic.

V popoldanskem delu bodo svoj pogled na problematiko predstavili še predstavniki gospodarstva in sicer bo o načrtovanih ciljev s pomočjo nagrajevanja spregovorila Zdenka Valjavec, izvršna direktorica za področje upravljanja s človeškimi viri iz Zavarovalnice Triglav d.d. ter o procesu  upravljanja delovne uspešnosti ter letnem bonusu Nives Fajfar, vodja kadrovskih storitev in nagrajevanja iz podjetja Lek d.d.

Ob zaključku konference bo v okviru okrogle mize potekala razprava o aktualnih vprašanjih glede variabilnega nagrajevanja kot dejavnika motivacije zaposlenih v javnem sektorju, pri čemer bo izpostavljen tudi pomen večje fleksibilnosti pri določanju plače zaposlenih v procesu pridobivanja in zadrževanja najboljših kadrov. Na okrogli mizi bodo sodelovali Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za javni sektor MJU (moderator), Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo, Daniel Gerson, OECD, Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije, Marko Slavič, direktor Doma Danice Vogrinec Maribor.