Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade v Davosu: »Članstvo držav Zahodnega Balkana v EU mora biti naš končni cilj, korake pa je treba ob izpolnjenih pogojih pospešiti, in ne upočasnjevati«.

Predsednik vlade Marjan Šarec se 21. in 22. januarja 2020 na povabilo ustanovitelja in izvršnega predsednika Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum - WEF) prof. Klausa Schwaba udeležuje 50. letnega zasedanja WEF v Davosu, ki poteka od 21. do 24. januarja 2020.

Predsednik vlade na panelu o nadaljevanju strateškega dialoga o Zahodnem Balkanu.

1 / 5
Predsednik vlade na panelu o nadaljevanju strateškega dialoga o Zahodnem Balkanu. | Avtor Tamino Petelinšek, STA

WEF, ki se uvršča med vodilne in najvplivnejše konference na svetu, tokrat poteka pod naslovom »Stakeholders for a Cohesive and Sustainable World« (Deležniki za celosten in trajnosten svet).

Predsednik vlade je kot razpravljavec danes že sodeloval na panelu o nadaljevanju strateškega dialoga o Zahodnem Balkanu. Razprava je bila osredotočena na vprašanje, kako z okrepljenim regionalnim sodelovanjem pospešiti razvoj regije. Poudaril je, da je širitev EU na Zahodni Balkan ključnega pomena za stabilizacijo in preobrazbo regije. Brez implementacije širitvene politike EU razprava o prihodnosti Evropske unije ne bo celovita. Regija je pomemben partner EU tudi v luči soočanja  z izzivi, kot so boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter sodelovanje z EU pri upravljanju z migracijami.

Predsednik vlade je zato znova izrazil razočaranje, ker države članice EU konec preteklega leta niso zmogle sprejeti odločitve o začetku pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo: »Na koncu dneva je nadaljevanje širitvenega procesa edina izbira, ki jo imamo, če želimo stabilno in močno Evropo. Le takšna Evropska unija bo lahko imela pomembno in odgovorno vlogo v globaliziranem in nestanovitnem svetu.« Izrazil je tudi prepričanje, da bodo prihajajoče razprave med članicami EU dokazale, da je EU sposobna dosegati soglasje o tako pomembnem vprašanju, kot sta evropska perspektiva in evropska pripadnost Zahodnega Balkana: »Članstvo regije v EU mora biti naš končni cilj, korake do cilja pa je treba ob izpolnjenih pogojih pospešiti, in ne upočasnjevati.« Ob tem je še izrazil pričakovanje, da bo znotraj EU marca doseženo soglasje za začetek pogajanj o članstvu v EU s Severno Makedonijo in Albanijo.

Po razpravi o Zahodnem Balkanu se je predsednik vlade sestal z bolgarskim predsednikom vlade Boykom Borissovim, s katerim sta potrdila dobre odnose med državama in poudarila potencial gospodarskega sodelovanja. Predsednika vlad sta se v pogovoru strinjala o pomenu vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU, naslovila pa sta tudi ostale teme iz aktualnih razprav EU.

V nadaljevanju se bo predsednik vlade udeležil delovnega kosila, na katerem bo tekla razprava pod naslovom »Ustvarjanje rasti za srednjo in vzhodno Evropo«. Srečal se bo tudi s podpredsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Alexandrom Stubbom, generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalino Georgievo in predsednikom Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) prof. dr. Maurom Ferrarijem.

Iskalnik