Skoči do osrednje vsebine

Vsako prošnjo za mednarodno zaščito obravnavamo individualno

Objavljamo pojasnilo Ministrstva za notranje zadeve o odločanju v postopkih mednarodne zaščite. Ob tem zavračamo trditev o kakršnemkoli nestrokovnem in politično motiviranem odločanju v postopkih priznanja mednarodne zaščite, kar velja tudi za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito državljanov Eritreje.

V ministrstvu konkretnih postopkov mednarodne zaščite ne moremo komentirati. Pojasnjujemo pa, da se v postopkih mednarodne zaščite v t. i. enotnem postopku presoja upravičenost do priznanja mednarodne zaščite, t. j. statusa begunca in statusa subsidiarne zaščite.

Ministrstvo v vsakem primeru prošnje za mednarodno zaščito obravnava individualno in pri tem upošteva in presoja vse osebne okoliščine vsakega konkretnega prosilca. Dolžnost vsakega prosilca za mednarodno zaščito je, da v postopku čim bolj izčrpno in po resnici navede vse razloge, zaradi katerih prosi za mednarodno zaščito. Vsi prosilci so v skladu z 21. členom Zakona o mednarodni zaščiti pozvani k predložitvi vse dokumentacije in vseh razpoložljivih dokazov, s katerimi utemeljujejo svojo prošnjo, če jih imajo.

Poudariti je treba, da večina prosilcev nima listinskih dokazov za svoje trditve in da to samo po sebi še ne pomeni, da bo njihova prošnja zavrnjena. V takem primeru ministrstvo presoja, ali je prosilec v postopku podal utemeljene razloge, zakaj ni mogel predložiti dokazov. V tem primeru se utemeljenost prosilčevih razlogov za priznanje mednarodne zaščite presoja izključno na podlagi njegovih izjav, in sicer tako, da se najprej presoja t. i. notranja skladnost prosilčevih izjav, t. j. njihova medsebojna skladnost, verodostojnost in verjetnost, nato pa še t. i. zunanja skladnost, v sklopu katere se izjave posameznega prosilca, ki so v postopku ocenjene kot skladne in verodostojne, primerjajo z aktualnimi, relevantnimi, verodostojnimi in dostopnimi informacijami o izvorni državi. Informacije o izvorni državi morajo torej biti povezane z razlogi, ki jih prosilec navaja.

Opredelitev mednarodne zaščite, preganjanja, resne škode, lastnosti preganjanja in njegovi subjekti ter subjekti zaščite ter obravnava in utemeljevanje razlogov za priznanje mednarodne zaščite in procesna pravila postopka so del zakonodaje EU (Kvalifikacijska in Postopkovna direktiva), prenesene pa v Zakon o mednarodni zaščiti, pri izvajanju postopkov pa se upoštevajo uveljavljeni mednarodni standardi vodenja postopkov. V vsakem individualnem postopku se upoštevajo vse relevantne okoliščine primera kot celota.

V ministrstvu zavračamo trditev o kakršnemkoli nestrokovnem in politično motiviranem odločanju v postopkih priznanja mednarodne zaščite, kar velja tudi za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito državljanov Eritreje. Ob tem še pojasnjujemo, da na odločitev o konkretni prošnji za mednarodno zaščito raven priznavanja statusa mednarodne zaščite za državljane določene države ne vpliva, saj se vsaka prošnja, kot že pojasnjeno, obravnava individualno.

Iskalnik