Skoči do osrednje vsebine

V letu 2019 smo krepili zaposlitvene možnosti in socialno varnost prebivalstva

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v letu 2019 pripravilo številne ukrepe s katerimi smo izboljšali socialno ekonomski položaj posameznikov in družin.

Odprava varčevalnih ukrepov na področju družinskih prejemkov in širitev nekaterih pravic 
      V letu 2019 so se po 7 letih sprostili varčevalni ukrepi na področju družinskih prejemkov,  in sicer: materinsko nadomestilo je ponovno neomejeno in starševsko nadomestilo omejeno na 2,5 kratnik povprečne plače (pred tem 2 kratnik); očetovsko in starševsko nadomestilo ponovno znaša 100 odstotkov osnove (doslej 90%).
  Dodatek za veliko družino so ponovno prejele vse velike družine, ne glede na dohodkovni položaj. Dodatek za veliko družino je tako v letu 2019 prejelo več kot 30.000 družin, izplačanih pa je bilo okoli 12 milijonov evrov  Dodatek je zaradi sprostitve varčevalnih ukrepov prejelo okoli 4000 družin več kot v preteklih letih. 
      Do državne štipendije so ponovno upravičeni dijaki in študenti iz družin z dohodki pod 659,30 evrov neto povprečno na družinskega člana, kar je omogočilo, da je dodatnih 8.500 dijakov in študentov dobilo štipendijo. 
      Sprejete so bile spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih: Očetom se ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živo rojenih otrok očetovski dopust podaljša za dodatnih 10 dni za vsakega nadaljnjega otroka. Enako velja ob posvojitvi različno starih otrok do konca prvega razreda osnovne šole. Do 30 dni starševskega dopusta bodo upravičeni tudi rejniki, kadar je v rejniško družino nameščen otrok, ki še ni zaključil prvega razreda osnovne šole. Od leta 2021 dalje bo višja  pomoč ob rojstvu otroka, in sicer se povečuje iz sedanjih 286,72 na 350 evrov.  Starševski dodatek in najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila se prav tako z letom 2021 dvigne na osnovni znesek minimalnega dohodka  to je na 402,18 evra.  

Zniževanje stopnje tveganja revščine

V letu 2019 za prejemke posameznikom in gospodinjstvom namenjamo 1,249 milijarde evrov. Podatki kažejo, da s tem pomembno vplivamo na zniževanje revščine (brez socialnih prejemkov bi bila stopnja tveganja revščine 23,4-odstotna, zdaj pa je 13,3-odstotna). 
           Novembra 2018 je bila sprejeta novela Zakona o socialno varstvenih prejemnikih, s katero se je s 1. januarjem 2019 ohranil osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 392,75 evra, ki danes po valorizaciji znaša že 402,18 evra. S tem ukrepom smo zagotovili osnovno socialno varnost in preprečili, da bi osnovni znesek minimalnega dohodka, na podlagi katerega se izračunava denarna socialna pomoč, padel na 331,26 evra, kar bi pomenilo, da bi: 3.599 prejemnikov izgubilo denarno socialno pomoč,52.486 prejemnikom pa bi se denarna socialna pomoč znižala. Z ohranitvijo osnovnega zneska minimalnega dohodka smo tako vsem upravičencem od 1. januarja ohranili za 30% višjo denarno socialno pomoč, kot je bila v maju 2018.

       Skladno z ohranitvijo višine denarne socialne pomoči smo ohranili tudi cenzus za pridobitev varstvenega dodatka, ki trenutno znaša 591,21 evra.

       S številnimi ukrepi na centrih za socialno delo, med drugim tudi z uvedbo informacijskega sistema KRPAN, smo zmanjšali zaostanke pri reševanju vlog in pritožb ter upravičencem do socialnih prejemkov s tem omogočili, da lahko hitreje uveljavljajo svoje pravice. Tudi na MDDSZ, kot drugo stopenjskem organu smo zaostanke skoraj odpravili. Januarja 2018 smo imeli 5.721 nerešenih pritožb, 1. decembra letos jih je bilo še 312.

Hitrejša aktivacija brezposelnih na trgu dela in podaljševanje delovne aktivnosti

Zaposlenost je dosegla najvišjo raven doslej, od marca 2019 je vsak mesec višja od 890 tisoč; Pred tem je bila najvišja v oktobru 2008, ko je dosegla raven prek 888 tisoč delovno aktivnega prebivalstva.

Vzporedno z visoko rastjo zaposlenosti se znižuje brezposelnost. Ob koncu meseca novembra 2019 je bilo registriranih brezposelnih 72.395, kar je 4,9 % manj kot novembra 2018.

S programi aktivne politike zaposlovanja prispevamo k večji zaposljivosti brezposelnih oseb. Podpore pri ponovne vključevanju na trg dela so bile tudi v letu 2019 posebej deležne ranljive skupine brezposelnih, med njimi v največjem deležu dolgotrajno brezposelne osebe (33 % vseh vključenih), osebe, starejše od 50 let (29 % vseh vključenih) in osebe z nizko izobrazbo (27,3 % vseh vključenih). Skoraj 30 % vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja je bilo prejemnikov denarne socialne pomoči.

      Sprejete so bile spremembe na področju zakonodaje o urejanju trga dela, ki zvišujejo nadomestilo za brezposelnost in krepijo ukrepe za hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb. Med ključnimi spremembami, ki jih prinaša novela Zakona o urejanju trga dela, je zvišanje minimalnega zneska denarnega nadomestila iz 350 evrov bruto na približno 530 evrov bruto, s čimer se izboljšuje socialni status brezposelnih oseb.

Skrb za dostojno starost in medgeneracijsko sožitje

Zaključujemo pripravo akcijskega načrta Strategije dolgožive družbe, ki je operacionalizacija že sprejetega strateškega dokumenta države. Osnovni cilj omenjenega dokumenta je prilagajanje vseh delov družbe in združevanje posameznih politik v homogeno celoto. To bo zadovoljevalo potrebe starajoče se družbe ter ljudem zagotavljalo življenjske pogoje, ki bodo omogočili dostojno in kakovostno starost.

Potrjene so bile spremembe pokojninskega zakona, katerih eden od ključnih ciljev je, da se z dvigom odmernih odstotkov zagotovi primernejši dohodek za varno starost ter da se posledično izboljša socialni položaj upravičencev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tem je ministrstvo posebno pozornost namenilo zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema, med katere spadajo prejemniki najnižje starostne, invalidske in družinske pokojnine ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

      V februarju se je izvedla redna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov v višini 2,7%. Uskladitev pokojnine je bila opravljena s poračunom za nazaj tudi za januar. Ta uskladitev se je opravila skladno s sistemskim zakonom, poleg pokojnin pa so se uskladili tudi dodatek za pomoč in postrežbo ter zneski invalidnin za telesno okvaro, ki se niso usklajevali že vrsto let. Prav tako se bodo pokojnine uskladile za 1,5 % konec leta.