Današnji dogodek se je pričel s slikanjem panjskih končnic v družbi učenk in učencev OŠ Franceta Bevka Ljubljana, pod vodstvom strokovnjakinje gospe Koželj. Otroci so na panjske končnice slikali motive s področja čebelarstva. Slikanju panjskih končnic je sledila izjava za medije, v kateri so dosežke na področju čebelarstva predstavili predsednik Državnega zbora, mag. Dejan Židan, državni sekretar na MKGP dr. Jože Podgoršek ter predsednik Čebelarske zveze Boštjan Noč.

Predsednik DZ RS mag. Dejan Židan je poudaril prispevek Slovenije, ki je prva podala pobudo o prepovedi uporabe nikotinoidov, zaščiti čebel in okolja ter motivirala tudi ostale države članice, da so to pobudo podprle, Evropska komisija pa končno odločitev o tem sprejela. Ob tem je poudaril pomen ozaveščanja oziroma opozarjanja na okoljsko-podnebno krizo in poudaril, da le-ta potrebuje ambicioznejše cilje in aktivnejše odzive vseh nas. Zahvalil se je tako ČZS kot MKGP in vsem deležnikom ter posameznikom, ki so pred leti verjeli v ta projekt in so zaslužni, da danes obeležujemo že drugo obletnico razglasitve svetovnega dne čebel.

Državni sekretar dr. Jože Podgoršek je izpostavil, da se zdi čebelarstvo v primerjavi z drugimi kmetijskimi sektorji majhno, vendar ima pomembno vlogo tako z zagotavljanjem čebeljih pridelkov, kot s prispevanjem k opraševanju in varovanju okolja. »Dobro sodelovanje z ostalimi deležniki je ključno! V skupni kmetijski politiki so na voljo tudi evropski čebelarski programi. Sredstva Evropske unije, namenjena sektorju čebelarstva so se zaradi večjega števila čebelarjev in števila čebelajih družin v državah članicah s 36 milijonov EUR na leto za čebelarske programe v obdobju 2017–2019 povečala na 40 milijonov EUR na leto za čebelarske programe v obdobju 2020–2022. V okviru prihodnjega kmetijskega proračuna želi Evropska komisija za čebelarske programe 2023–2025 doseči povečanje na skupno 180 milijonov evrov. Po predlogu Komisije bi se Sloveniji glede na sedanje obdobje povečala sredstva za izvajanje ukrepov čebelarskih programov 2023-2027 s sedanjih 383 tisoč EUR letno na okoli 650 tisoč EUR letno, za kar si je Slovenija posebej prizadevala.«

Dr. Podgoršek je sporočil tudi, da MKGP na pobudo ČZS že v januarju namerava na Svetu EU predstaviti pobudo za obvezno označevanje porekla medu, v izogib morebitnemu zavajanju potrošnikov glede porekla medu.

Predsednik ČZS Boštjan Noč je poudaril pomen panoge čebelarstva in se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri celotnem postopku proglasitve Svetovnega dne čebel. »Vsi dosežki v tem obdobju so pomembni, vendar nas čaka še veliko dela in izzivov, med drugim tudi ustanovitev muzeja Kranjske čebele«.

Pobuda s strani Čebelarske zveze Slovenije in s pomočjo MKGP je bila po svetu deležna pozitivnega odziva. Slovenija si je prizadevala za razglasitev svetovnega dne čebel dobra tri leta. Tako je bil 20. decembra 2017 na plenarnem zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku 20. maj razglašen kot svetovni dan čebel. Obeleževanje svetovnega dne čebel pa ima glede prizadevanj za zaščito čebel in čebelarstva pomembno mesto pri ozaveščanju javnosti o pomenu te panoge.

Namen današnjega dogodka je bil poudariti vse ključne dosežke na področju čebelarstva, ki so posledica tudi razglasitve svetovnega dne čebel, med katerimi so večja ozaveščenost o pomenu čebel, ustanovitev oz. delovanje Slovenske čebelarske akademije, prepoznavnost slovenskega čebelarstva in Kranjske čebele v svetu, priprava Načrta aktivnosti Vlade RS za projekt »Svetovni dan čebel« do 2022, izdatno povečanje finančnih sredstev za čebelarstvo na ravni EU, prepoznavnost čebelarstva v EU kot enakovrednega kmetijskega sektorja ter sprejem Pobude EU za opraševalce in dosežek prepovedi uporabe treh čebelam nevarnih neonikotinoidov.