Finska je ob zaključku predsedovanja pripravila poročilo o napredku pri obravnavi treh uredb, ki sestavljajo zakonodajni sveženj reforme skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020. V razpravi je državni sekretar Podgoršek kot ključno vprašanje izpostavil obseg sredstev, saj brez ustreznega proračuna ne bo mogoče doseči višjih ciljev, ki se jih od  nove SKP pričakuje v okviru Evropskega zelenega dogovora za prehod na nizkoogljično družbo. »Pozdravljamo finski predlog večletnega finančnega okvira, ki predvideva povišanje sredstev za razvoj podeželja. Slovenija si bo prizadevala, da bo to ostalo tudi v končnem dogovoru.«

V času finskega predsedstva je bil dosežen napredek predvsem glede prispevka SKP k ciljem EU na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb ter varovanja okolja, nabora intervencij, ki prispevajo k deležu SKP za okoljske in podnebne cilje, prožnosti pri pogojenosti ter sektorskih intervencijah za druge sektorje (razen sadja in zelenjave). »Predsedstvu se še posebej zahvaljujemo za velik vsebinski napredek glede sektorskih intervencij. Uvedba štiriletnega prehodnega obdobja za zadruge in druge oblike povezovanja je dobra in razvojno naravnana rešitev, ki jo je treba še naprej razvijati.«

Slovenija se strinja z oceno finskega predsedstva, da novi izvedbeni model SKP zahteva nadaljnjo obravnavo, saj mora biti nov sistem po eni strani učinkovit, po drugi pa enostaven za izvajanje.  

Na področju ribištva so ministri sprejeli uredbo o ribolovnih možnostih za leto 2020 za Sredozemsko in Črno morje. Slovenija si je uspela zagotoviti posebno obravnavo, ki omogoča ohranitev in trajnostni razvoj tradicionalnih vzorcev slovenskega ribištva. Dogovor za slovensko ribištvo vključuje dovoljeno količino ulova sardele in sardona na ravni do 300 ton letno, za pridnene staleže pa dovoljeni ribolovni napor na ravni do 3.000 dni letno. Gre za izjemo oziroma odmik od splošnega načela skupne ribiške politike.

O svetovnih gozdovih in trajnostni prihodnosti so ministri in generalni direktor Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) Ču Dungju razpravljali na ponedeljkovem delovnem kosilu. Po besedah državnega sekretarja Podgorška se Slovenija zelo dobro zaveda potenciala gozdov in gozdarstva za trajnostno prihodnost planeta, rešitve pa so mogoče le s celostnim pristopom na globalni ravni. »Zato izražamo podporo naporom za učinkovit boj proti podnebnim spremembam, zlasti ciljem iz Evropskega zelenega dogovora. Še posebej pozdravljamo vključitev prispevka prihodnje strategije EU za gozdove in ukrepov za zaščito in obnovo gozdov.«

Ministri so na pobudo francoske delegacije izmenjali stališča o vedno večjem neravnovesju med pričakovanji potrošnikov glede kakovosti in izvora živil ter evropsko zakonodajo. Poreklo živil je tudi za slovenskega potrošnika zelo pomemben podatek, je v razpravi povedal državni sekretar. »Predpisi EU za posamezne sektorje se razlikujejo, nekatere države članice pa imajo za določene proizvode še lastno zakonodajo. Merila za označevanje porekla surovin bi zato morala biti enotno urejena na ravni EU. V tem okviru pozdravljamo namero Komisije, da jasnejše označevanje porekla hrane uvrsti med pomembne elemente pričakovane strategije Od kmetije do vilice«, je poudaril.

Kmetijski ministri so se seznanili tudi z informacijo predsedstva glede vprašanja prihodnjih finančnih virov za delovanje skupine za koordinacijo pesticidov za manjše uporabe. »Zahvaljujoč tej skupini smo tudi v Sloveniji lahko dovolili uporabo fitofarmacevtskih sredstev na kulturah, ki se pridelujejo v manjšem obsegu«, je izpostavil državni sekretar. Glede financiranja je opozoril na potrebo po vzpostavitvi pravnega okvira EU, na podlagi katerega bi se lahko zagotavljala finančna sredstva EU za delovanje skupine.

V okviru priprav na predsedovanje Svetu EU  se je državni sekretar Podgoršek v torek zjutraj sestal z nemško zvezno ministrico za hrano in kmetijstvo Julio Klöckner in portugalsko ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja Mario de Céu Albuquerque. Nemčija, Portugalska in Slovenija sestavljajo trio predsedstev: kot prva država iz tria bo predsedovanje julija 2020 prevzela Nemčija, Slovenija bo Svetu EU predsedovala v drugi polovici leta 2021.