Skoči do osrednje vsebine

Zaključek madridske Podnebne konference

Minister Simon Zajc ocenjuje, da je COP25 pričakovano razočaranje. "Madridska konferenca ni uspela doseči soglasja o tem, kako bomo izvajali Pariški sporazum. EU in z njo Slovenija vztrajata, da moramo ukrepati zdaj, če hočemo segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Največji onesnaževalci imajo moralno dolžnost, da začnejo opozorila znanstvenikov jemati resno in temu primerno ukrepati."

Minister Simon Zajc v nagovoru na podnebni konferenci

Članica slovenske delegacije na COP25 Eva Černigoj pojasnjuje, da so bila pogajanja v Madridu izjemno zahtevna in dolgotrajna. Države so želele doseči napredek pri pogovorih, vendar so bila stališča na koncu pri nekaterih temah preveč različna. Kljub večkratnim podaljškom pa COP25 za nas ni prinesel želenega napredka - sprejetja celotne Knjige pravil za izvajanje Pariškega sporazuma in s tem zaprtja t.i. 6. člena. Prav tako ni pokazal jasne poti za povečanje ambicij držav glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Vse to bo sedaj počakalo na naslednje zasedanje - COP26, ki bo čez slabo leto v Glasgowu.

Številne točke na dnevnem redu so sicer bile sprejete, vendar napredek ne odraža nujnosti in ukrepanja, ki ju v boju proti podnebni krizi potrebujemo kot planet. Kljub slabemu začetku je bil dosežen napredek na področju akcijskega načrta za spole in na področju prepoznavanja pomena oceanov v povezavi s podnebnimi spremembami. Prav tako se je uspešno zaključil drugi pregled Varšavskega mednarodnega mehanizma za izgube in škode kot posledica podnebnih sprememb.

Kakorkoli pa je bilo hitro jasno, da na področju transparentnosti napredka na tem COPu ne bo. »Do zadnjega se ni vedelo ali bomo po letih truda in dveh intenzivnih tednih pogajanj o členu 6 vendarle sprejeli celotno knjigo pravil. To nam tokrat ni uspelo.«, je povedala Eva Černigoj.

Če želimo uspešno premagati podnebno krizo bodo morale države dvigniti svoje ambicije in pripraviti jasne plane za doseganje ciljev. Tudi pravila morajo biti jasna, transparentna in varovati človekove pravice ter zagotavljati okoljsko celovitost, da bodo zares dosegla svoj namen.

EU je v tem tednu sprejela Evropski zeleni dogovor in cilj postati prva ogljično nevtralna celina do 2050. S tem ostaja v prvi vrsti v boju proti podnebnim spremembam. Slovenija si je že celo pred sprejetjem dokumentov na ravni EU zadala postati ogljično nevtralna do 2050. Ta zaveza bo vidna tudi v Zakonu o podnebni politiki in Dolgoročni podnebni strategiji, ki ju pripravlja MOP. Čas se izteka in upamo, da bodo tudi ostale države po svetu sledile. Le na ta način pa bomo lahko dosegli svetovni napredek, ki ga potrebujemo.

Iskalnik