Ujma ni samo vsakokratni letni pregled dogodkov na izbranem področju, temveč je v tridesetih letih postala pravi arhiv podatkov o vseh vidikih nesreč ter vzrokih in odzivih nanje, hkrati pa ponuja pregled nad razvojem znanosti ter sistema zaščite in reševanja. Doslej je na več kot 800 straneh izšlo več kot 1600 člankov izpod peresa (in tipkovnice) več kot 700 različnih avtorjev. 

33. številka revije Ujma je izšla v tiskani obliki in na spletu (www.sos112.si/ujma), kjer so v digitalizirani različici dostopne vse pretekle številke. Za brezplačen tiskan izvod nove številke nam lahko pišete na naslov ujma@urszr.si.

Da je revija Ujma most med znanostjo in prakso na področju naravnih in drugih nesreč dokazujejo članki v zadnji številki, v kateri je poleg uvodnika o vplivu digitalne dobe na preučevanje nesreč kar 32 člankov, razporejenih v raznolike tematske sklope:

V prvem delu poročamo o vremenskih in vodnih razmerah leta 2018. Sledijo poročila o pomembnejših naravnih in drugih nesrečah v tem letu, kot so poplave v porečju Tržiške Bistrice in potresi, omenimo pa še analizo sušnih dogodkov in modeliranje tega pojava. Sledi vsebinski blok o dogodkih po svetu, ki obravnava potrese in poplave. Poglavje o nevarnosti in ogroženosti obravnava vpliv sprememb rabe tal na poplavno nevarnost in oskrbo z vodo ter ukrepe za blaženje negativnih vplivov vročinskega stresa na delovnem mestu. V poglavjih o raziskavah in pripravljenosti avtorji obravnavajo tektonske premike na Idrijskem prelomu, seizmometre in segrevanje podnebja ter vsebinski blok člankov o raziskavah s področja prve pomoči. V reviji je opisana vaja Potres, poveden je članek o organiziranosti in delovanju prostovoljnih gasilskih organizacij v Sloveniji. Sledijo krajša poročila o mednarodnem sodelovanju na področju raziskav, zaščite in reševanja.

Omenimo še, da je oblikovna podoba naslovnice revije delo pred kratkim preminulega oblikovalca Matjaža Vipotnika, ki je eden redkih Slovencev, katerega delo je prikazano v Museum of Modern Art (MoMA) v New Yorku v ZDA.

Upamo, da bodo revijo tudi tokrat prelistali tisti, ki jim je namenjena. To so predvsem vsi, ki so vpeti v delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, strokovnjaki in širša javnost pa tudi odločevalci. V zadnjem času tudi mladi opominjajo, da so naravne nesreče kompleksen pojav, ki je povezan s podnebnimi spremembami ali podnebno krizo, kot se nekateri izražajo. To tudi pomeni, da so vsaj nekateri takšni pojavi pričakovan odziv naravnih sistemov na od človeka povzročene naravne spremembe, ki potem negativno vplivajo na človeka.

Naravne nesreče so vse pomembnejši dejavnik upravljanja s prostorom ter naravnimi in posledično tudi s finančnimi viri. Razmerje med ljudmi in naravo opisuje cikel (kriznega) upravljanja tveganj (ang. risk management), ki obsega: raziskave, pripravljenost, odziv in obnovo pa tudi analizo politik in dolgoročnih strategij na vseh prostorskih ravneh.

O vsem tem že tri desetletja poroča revija Ujma, v kateri je prvi članek o podnebnih spremembah izšel že leta 1998, ko je bilo zanimanje za to temo komaj na kakšni četrtini današnje ravni. Akademik Ivan Gams je takrat pisal »O napovedani podnebni spremembi in njenem vplivu na naravne nesreče v Sloveniji«.

Vabim vas k branju te vsebinsko pestre revije in tudi k njenemu soustvarjanju.

Dr. Blaž Komac, glavni in odgovorni urednik