Skoči do osrednje vsebine

Evropsko sodišče za človekove pravice potrdilo skladnost slovenske sodne prakse glede volilne pravice in zastopanosti ženskih kandidatk na volilnih listah

Ministrstvo za pravosodje v okviru svojih pristojnosti na področju izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) redno spremlja vse odločitve ESČP, tudi take, ki za državo nimajo neposrednih nadaljnjih obveznosti, vsekakor pa pripomorejo k razumevanju in potrditvi dosedanjega nacionalnega delovanja na posameznem področju kot tudi posledičnih sodnih odločitev skladnih s Konvencijo o človekovih pravicah.

ESČP je dne 5. decembra 2019 sprejelo sklep v zadevi Metka Zevnik in drugi proti Sloveniji (pritožba št. 54893/18), ki se nanaša na pritožbo Metke Zevnik, Aleša Primca in Franca Kanglerja ter političnih strank Lista Franca Kanglerja - Nova ljudska stranka in Glas za otroke in družine zaradi zavrnitve kandidatnih list za predčasne volitve v Državni zbor RS leta 2018.

Navedeni politični stranki sta v letu 2018 oblikovali predvolilno koalicijo, ki je sestavila kandidatne liste za vseh osem volilnih enot. Maja 2018 je volilna komisija 1. in 6. volilne enote zavrnila kandidatne liste koalicijskih strank, na katerih sta kandidirala tudi ga. Metka Zevnik in g. Aleš Primc, ker niso izpolnjevale zakonskih zahtev po 35 % zastopanosti ženskih kandidatk na vsaki izmed list. Predstavniki predlagateljev zavrnjenih list so odločitev izpodbijali na Vrhovnem sodišču RS z utemeljitvijo, da je število ženskih kandidatk na obeh listah višje od 35 % od celotnega števila kandidatov, ker naj bi iste kandidatke kandidirale v več volilnih okrajih znotraj iste volilne enote. Podrejeno so zahtevali, da volilna komisija predvolilno koalicijo strank pozove, da odpravijo nepravilnosti.

Vrhovno sodišče RS je pritožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da je zakonski pogoj jasen in da je relevantno število aktualnih kandidatov in ne dejstvo, da ista oseba kandidira v več volilnih okrajih. Predstavniki zavrnjenih list so se nato obrnili na Ustavno sodišče RS, ki je s 7 glasovi proti 2 odločilo, da ustavnih pritožb ne bo sprejelo v obravnavo.

V pritožbah na ESČP so pritožniki zatrjevali, da jim je bila z zavrnitvijo kandidatnih list kršena pravica iz 3. člena Protokola št. 1 (pravica do svobodnih volitev) iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Ker naj bi jim bilo onemogočeno predstavljanje stališč in sodelovanje v razpravah v televizijskih in radijskih oddajah, naj bi jim bila poleg pravice do svobodnih volitev kršena tudi svoboda izražanja iz 10. člena EKČP, iz razloga, da je Vrhovno sodišče odločilo o njihovih pritožbah brez javne obravnave, pa tudi pravica do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP.

ESČP je odločilo, da je pritožba nedopustna, s čimer je potrdilo, da so slovenska sodišča presojala skladno z EKČP. Prav tako je ESČP v sklepu podalo pomembne elemente glede presoje enakosti volilne pravice, svobodnih volitev in vsaj z vidika pravnega reda Slovenije ima vsebina tega sklepa pomen precedensa, saj so potrjene tako sistemske rešitve slovenske zakonodaje kot tudi sodne prakse Vrhovnega in Ustavnega sodišča RS.

Povezava do besedila sklepa ESČP.

Iskalnik