Tradicionalni tridnevni dogodek, ki se je začel v sredo s 5. zelenjadarskim posvetom in nadaljeval v četrtek z 12. vinogradniškim posvetom, je danes sklenil 15. Lombergarjev sadjarski posvet. Državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek je v otvoritvenem nagovoru izpostavil, kako se sadjarski sektor iz leta v leto povečuje. Po drugi strani pa je tudi res, da se površine zasajene z jablanami zmanjšujejo na račun ostalega sadja, česar bi lahko bilo po njegovih besedah manj.

V nadaljevanju je izpostavil dejstvo, da se kmetijstvo danes sooča z vedno novimi izzivi, zlasti z vidika vpliva podnebnih sprememb, trajnostnega upravljanja z naravnimi viri ter prenosom znanj in tehnologije v prakso. Slednji, t.i. horizontalni cilji, so tudi »najpomembnejši tako z vidika EU kot tudi Slovenije,« je poudaril dr. Podgoršek. Pri tem je ključna Resolucija: Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021, ki pomeni razvojno usmeritev slovenske pridelave in predelave hrane in hkrati predstavlja podlago za prihodnjo pripravo nacionalnih ukrepov ter Strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP).

Z resolucijo si bo ministrstvo prizadevalo za odporno in konkurenčno pridelavo hrane, trajnostno upravljanje z naravnimi viri in zagotavljanje javnih dobrin, dvig kakovosti življenja in gospodarske aktivnosti na podeželju ter krepitev oblikovanja in prenosa znanja. Resolucija tako izpostavlja pomen odpornosti sektorja, povezovanja kmetijskih pridelovalcev in živilstva ter krepitev verig. Poudarja potrebo po razumevanju vloge kmeta, hkrati pa tudi potrebo po modernizaciji, generacijski prenovi, ohranjanju interesa za kmetovanje ter gospodarjenju z naravnimi viri.

Dr. Podgoršek je v zvezi s tem omenil krepitev položaja kmeta v verigi in enakopravno obravnavanje deležnikov, s čimer se kmetje hitreje in laže preusmerijo s svojo pridelavo ter na ta način krepijo svojo odpornost in odzivnost na hitro spreminjajoče se razmere na trgu. Zato so še posebej pomembni znanje, kreativnost, inovativnost, podjetništvo ter povezovanje, »ki morajo postati gonilo napredka slovenske pridelave in predelave hrane ter podeželskega prostora.«

Nadalje je treba stremeti k vzpodbujanju povezovanja v organizacije proizvajalcev (OP) ali drugih oblik povezovanja za skupno trženje, v naslednjem programskem obdobju pa bo poseben poudarek tudi na investicijah v mreže proti toči in v druge vrste zaščitnih mrež (folije proti pokanju, protiinsektne mreže) ter v namakalne sisteme, s promocijo pa zagotoviti večjo porabo slovenskega sadja.

Državni sekretar je v zaključku govora omenil še sodelovanje med pridelovalci, saj so OP v sektorju sadja in zelenjave temelj, na katerem se v okviru SKP gradi pogajalska moč pridelovalcev. Sistem financiranja na podlagi večletnega operativnega programa in preko operativnega sklada ostaja podoben kot doslej. Doslej je bila priznana ena OP, ki pa združuje samo sadjarje.