Odgovor na poslanska vprašanja v zvezi s problematiko ambrozije

Vlada je sprejela odgovor na poslanska vprašanja poslanca državnega zbora Tomaža Lisca v zvezi s problematiko ambrozije.

Lisca je v povezavi z navedenim zanimalo izvajanje sklepov, ki jih je odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izglasoval oktobra 2017. Ta je namreč ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozval, da pripravi program učinkovitega ozaveščanja v smeri preprečevanja razraščanja in nujnosti pravočasnega odstranjevanja ambrozije, vlado pa, da pripravi učinkovit celostni pristop za preprečevanje razraščanja in uničevanja ambrozije.

Konkretno je poslanca zanimalo, kateri vsebinski in finančni ukrepi so bili v letih 2017, 2018 in 2019 sprejeti v smeri sprejetih sklepov; kateri vsebinski in finančni ukrepi s strani vlade se v spopadanju z ambrozijo načrtujejo v letih 2020 in 2021 ter kateri ostali deležniki so v preteklih letih sodelovali pri preprečevanju razraščanja in uničevanja ambrozije.

Vlada je v zvezi s preprečevanjem razraščanja ambrozije odgovorila, da je zatiranje v prvi vrsti obveznost imetnika zemljišča, kjer je ta prisotna. Tega pa se, kljub aktivnostim za ozaveščanje , številni imetniki zemljišč še vedno ne zavedajo. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je leta 2018 pripravila Program obveščanja in ozaveščanja o obveznem odstranjevanju ambrozije, čigar cilji so bili seznanitev o obveznostih odstranjevanja ambrozije in posledicah neizvajanja ukrepov, povečanje zavedanja deležnikov o problematiki in njihovo vzpodbujanje k izvajanju ukrepov odstranjevanja. Pri tem osveščanju o ambroziji sodeluje tudi Ministrstvo za okolje in prostor ter javni zavodi s področja ohranjanja narave.

V zvezi z nadaljnjimi ukrepi je vlada navedla, da bodo za leti 2020 in 2021 pristojna ministrstva nadaljevala s svojimi aktivnostmi. MKGP oz. UVHVVR bo med aktivnosti, ki jih načrtuje za obeležitev Mednarodnega leta varstva rastlin 2020, vključilo tudi ozaveščanje v zvezi z ambrozijo. Poleg tega UVHVVR že več let tesno sodeluje tudi s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer so njihovi strokovnjaki za leto 2018 in 2019 podali mnenje, da velikega povečevanja populacij ambrozije na kmetijskih zemljiščih ni, saj so dobro obvladane s herbicidi.

Velja omeniti, da so pri preprečevanju razraščanja ambrozije aktivne tudi občine. Mestna občina Ljubljana ima na svoji spletni strani denimo posebno stran o ambroziji, organizira pa tudi posebne akcije v zvezi z njenim zatiranjem in odstranjevanjem (Kampanja Rokavice gor!).

V zvezi z vprašanjem vezanim na učinkovit celostni pristop za preprečevanje razraščanja in uničevanje ambrozije je vlada že 2017 podala odgovor, da je bil prav z namenom sistemskega pristopa k preprečevanju širjenja ambrozije leta 2010 dopolnjen Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, ki opredeljuje pelinolistno ambrozijo in druge vrste iz rodu Ambrosia kot škodljive rastline, pri katerih je obvezno izvajanje fitosanitanih ukrepov.

Z namenom preučitve učinkovitosti do sedaj izvajanih ukrepov v skladu z zakonodajo je UVHVVR sklicala tudi Strokovno komisijo Vlade RS za varstvo pred škodljivimi rastlinami (medresorska skupina). Člani komisije so se strinjali, da je problematika ambrozije kompleksna zadeva, ki je ni mogoče reševati na način, da se vsa odgovornost določi le enemu resorju (MKGP). Na področju kmetijstva se lahko z ambrozijo intenzivno ukvarjajo le na kmetijskih zemljiščih v okviru dobre kmetijske prakse, saj predstavlja le eno od številnih nezaželenih škodljivih rastlin, ki ovirajo kmetijsko pridelavo. Ambrozija se lahko obvladuje z ukrepi Skupne kmetijske politike v okviru izvajanja navzkrižne skladnosti (invazivne tujerodne rastline) in subvencij ter Zakona o kmetijskih zemljiščih.

Odgovor RS na obrazloženo mnenje Evropske komisije zaradi neizpolnitve obveznosti iz Direktive EU o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene

Evropska komisija (EK) Sloveniji očita, da ni ustrezno prenesla nekaterih določb Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, v svoj pravni red.

V odgovoru na uradni opomin, ki ga je Slovenija posredovala Evropski komisiji novembra 2017, je bilo zagotovljeno, da bo zakonodaja usklajena do konca aprila 2018. Zaradi odstopa takratne vlade pa predpisa nista bila sprejeta v predvidenem roku, zato je bila novembra 2018 podana nova časovnica sprejema ukrepov za odpravo očitkov iz opomina, in sicer do konca julija 2019. Tudi ta rok je bil, zaradi potrebnih sprememb v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, presežen.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je namreč v postopku medresorskega usklajevanja in javne obravnave prejelo veliko pripomb na predlog zakona. Julija 2019 je bil omenjeni zakon še vedno v postopku usklajevanja z nekaterimi resornimi ministrstvi (ministrstvo za finance in ministrstvo za okolje in prostor). Ob tem je treba izpostaviti, da nobena od pripomb, zaradi katerih je potrebno nadaljnje usklajevanje, ni vezana na člene, s katerimi bodo odpravljeni očitki Evropske komisije glede prenosa določb zgoraj omenjene Direktive v naš pravni red.

MKGP pričakuje, da bo vlada predlog zakonodaje o zaščiti živali do konca decembra 2019 poslala v nadaljnjo obravnavo, sprejet pa naj bi bil do konca marca 2020. Izdajo pravilnika tako pričakujemo v aprilu 2020.

Vlada se medtem zavezuje, da bo EK obveščala o napredku pri sprejemanju ukrepov za odpravo očitkov iz uradnega opomina, obenem pa tudi, da bo po sprejetju in objavi obeh predpisov v Uradnem listu izvedla notifikacijo teh predpisov.

Uredba o spremembah Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja 2014–2020 v letu 2019

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2019.

Z uredbo se rok za izvedbo usposabljanj za ukrep dobrobit živali podaljša s 15. decembra 2019 na 25. februar 2020. Datum, na katerega Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za namen upravnega pregleda prevzame podatke iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja, pa se spremeni s 15. januarja 2020 na 17. marec 2020.

S podaljšanjem roka se bo izvajalcem usposabljanj, izbranim v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz Programa razvoja podeželja 2014–2020, omogočila izvedba usposabljanj za vse upravičence iz ukrepa dobrobit živali.

Z ukrepom dobrobit živali se rejce spodbuja k izvajanju nadstandardnih oblik reje živali, med pogoji za pridobitev finančne pomoči pa je tudi usposabljanje o pomenu dobrobiti živali. Slovenija bo za izvedbo ukrepa v letu 2019 namenila do 7,2 milijona evrov, plačila pa se bodo izvedla po 1. marcu 2020.