Skoči do osrednje vsebine

5. december, svetovni dan tal

STOP EROZIJI TAL, ZAVARUJMO NAŠO PRIHODNOST

5. december, svetovni dan tal, sta leta 2013 razglasili Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter organizacija Global Soil Partnership. Letošnji svetovni dan tal poteka pod sloganom: Stop eroziji tal, zavarujmo našo prihodnost. Izpostavlja erozijo kot enega od problemov, ki se dogajajo na tleh, namenjenih (tudi) pridelavi hrane. Posveta, ki je ob tej priložnosti potekal na Kmetijskem inštitutu Slovenije, se je dopoldne udeležil državni sekretar Damjan Stanonik.

Posvet na Kmetijskem inštitutu Slovenije

Svetovni dan tal je namenjen ozaveščanju o pomenu tal, ki predstavljajo enega od neobnovljivih naravnih virov, saj je njihovo nastajanje in obnavljanje dolgotrajen proces, ki lahko traja več tisočletij.

Slovenija ima precej razgiban relief in talne lastnosti, kar posledično zelo omejuje možnosti za intenzivnejšo ter s tem učinkovito kmetijsko pridelavo. Predvsem zaradi velikega nagiba, plitvih in skalovitih tal ter vse večje pozidanosti imamo v Sloveniji vse manj površin, primernih za pridelavo hrane.

Ob naraščajočih potrebah prebivalstva in podnebnih spremembah so tla izpostavljena številnim nevarnostim in procesom degradacije. Med te spadajo erozija, zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in ostali procesi, med katerimi so bolj prepoznavne poplave, prekrivanje in tesnjenje tal z različnimi nepropustnimi materiali oz. pozidava zemljišč ter onesnaževanje tal.

Kmetijska tla so ključna za slovenskega kmeta, ki je nosilec pridelave hrane in skrbnik slovenskega podeželja in je najpomembnejši člen pri ohranjanju našega zdravja zaradi kakovosti hrane in kakovosti bivanja.

To zavedanje nas je vodilo tudi pri pripravi Resolucije o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«, ki jo je konec novembra potrdila Vlada in čaka na obravnavo v Državnem zboru. Dokument odraža vsebinske smernice razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja ob upoštevanju ohranjanja naravnih virov.

Na MKGP se zavedamo, da ustrezen življenjski prostor, ohranjeni naravni viri in varna hrana spadajo med temeljne človekove in družbene potrebe in jih razumemo kot javne dobrine povezane s kmetijsko pridelavo. Globalno segrevanje in podnebne spremembe močno vplivajo na razvoj pridelave in predelave hrane, gozdarstva ter podeželja v prihodnosti. Aktivnosti na področju varovanja naravnih virov, vode, tal in zraka morajo upoštevati dolgoročen razvoj vseh gospodarskih in drugih dejavnosti.

Zmanjšanje oz. onemogočanje zagotavljanja ekosistemskih funkcij tal kot posledica degradacijskih procesov tal pomeni izgubo rodovitnosti tal in s tem proizvodne sposobnosti tal za pridelavo zadostnih količin varne hrane.

Erozija je sicer naravni proces zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov in kot taka – naravna -  in je pomembna za zdrav ekosistem. Žal je današnji vpliv erozije mnogokrat povečan zaradi človekove aktivnosti in kot tak škodljiv. Na tak način ga največkrat povzroča krčenje gozdov, prekomerna pašnja in gradnja prometnih poti.

V Sloveniji prevladuje vodna, v manjši meri pa še snežna in vetrna erozija, ki je skupaj z vodno erozijo najintenzivnejša na njivskih površinah.

O eroziji prsti v Sloveniji še nimamo dovolj podatkov, po do sedaj znanih dejstvih pa naj bi letno izgubili približno 4 tone prsti na hektar. Na MKGP je v pripravi javno naročilo, s katerim bomo pridobili točne podatke glede erozivnosti tal v Sloveniji.

Več o svetovnem dnevu tal ter Slovenskem partnerstvu za tla…

Iskalnik