Skoči do osrednje vsebine

Zelo uspešna sanacija posledic naravnih ujm v gozdovih

Po žledolomu februarja 2014, ko je bilo poškodovanih več kot polovica slovenskih gozdov, je sledil napad podlubnikov v obdobju od 2015 do danes, v letih 2017 in 2018 pa sta se naravnim ujmam pridružila še dva obsežna vetroloma v gozdovih. Skupno je bilo v zadnjih petih letih do sredine novembra 2019 zaradi posledic naravnih ujm v slovenskih gozdovih posekanih za 17,76 milijona m3 drevja, od tega zaradi žledoloma 5,92 milijona m3, zaradi podlubnikov 8,19 milijona m3 in zaradi posledic obeh vetrolomov 3,66 milijona m3 drevja.

Uspešna sanacija slovenskih gozdov

Slovenski gozd v zadnjih petih letih doživlja velike preizkušnje zaradi spreminjajočega se naravnega okolja, ki je v glavnem posledica podnebnih sprememb. Različni ekstremni dogodki v gozdovih so postali v zadnjih letih zelo pogosti, obseg poškodb pa presega vse doslej znane posledice naravnih ujm v gozdovih. Gozdarska stroka in lastniki gozdov so intenzivno vključeni v sanacijo posledic naravnih ujm v gozdovih.

Hiter posek poškodovanega drevja je tako ključen ukrep po pojavu naravnih ujm. Ukrepi za realizacijo sanitarnega poseka so bili doslej zelo uspešni, saj je trenutna ocena nerealiziranega poseka poškodovanega drevja le slabih 0,2 milijona m3 poškodovanega drevja.

Zaradi pogostih naravnih ujm sanitarni posek poškodovanega in obolelega drevja v slovenskih gozdovih v zadnjih letih obsega že skoraj dve tretjini vsega poseka v gozdovih. Z naraščanjem deleža sanitarne sečnje se manjša dohodek lastnika gozda, zmanjšuje se varnost pri izvajanju del v gozdu, povzročajo se motnje na trgu gozdnih lesnih sortimentov in gozdarskih storitev, zmanjšuje pa se tudi možnost gozdarske stroke, da bi z načrtnim posekom lahko vplivala na bodočo strukturo gozdnih sestojev.

Množičen pojav podlubnikov na iglavcih je pogost in pričakovan pojav ob vseh naravnih katastrofah v gozdovih. Po močnem napadu podlubnikov v letih 2015, 2016 in 2017 se je napad v letu 2018 umiril. V letu 2019 pa zopet beležimo povečanje števila in količine napadenih dreves, predvsem zaradi dodatne poškodovanosti gozdov v vetrolomih.

V polnem teku je tudi program načrtne obnove poškodovanih gozdov, tako po naravni poti s pomočjo ukrepov nege gozda, kot s saditvijo sadik gozdnega drevja. Naravna obnova na ustrezno pripravljenih površinah poteka samodejno, obnova s saditvijo sadik pa se izvaja tam, kjer naravna obnova zaradi različnih razlogov ni možna. Po podatkih načrtov sanacije, ki jih je pripravil Zavod za gozdove Slovenije, je bila obnova s saditvijo sadik zaradi naravnih ujm potrebna na okoli 1800 ha poškodovanih gozdov. Od tega je bilo do konca novembra 2019 s sajenjem obnovljenih preko 1000 ha gozda s skoraj 2.500.000 sadikami.

Nadaljnji ukrepi, ki se izvajajo na saniranih površinah, so ukrepi nege mladega gozda, s katerimi se poskuša zagotoviti ustrezne razmere za razvoj mladega gozda in ponovno vzgojiti kakovostne in stabilne gozdne sestoje. Sredstva za nakup sadik in sofinanciranje del pri obnovi in negi gozdov so zagotovljena v Programu razvoja podeželja 2014-2020 in v integralnih proračunskih sredstvih Republike Slovenije. Lastnikom gozdov Zavod za gozdove Slovenije nudi tudi vso strokovno pomoč pri izvedbi obnove gozdov. Obnova poškodovanih gozdov se bo nadaljevala tudi v letu 2020 in potekala vse do njene končne realizacije.

Iskalnik