Skoči do osrednje vsebine

Predsednik vlade: »Prizadevanja Slovenije se kažejo s prispevki k operacijam in misijam, kjer je s svojim nadpovprečnim angažmajem prepoznana kot zanesljiv in odgovoren partner.«

Predsednik vlade Marjan Šarec se je v Londonu udeležil srečanja voditeljev članic zveze Nato, ki je bilo tudi sklepno dejanje zaznamovanja letošnje 70. obletnice ustanovitve Severnoatlantskega zavezništva. Na srečanju so voditelji največ pozornosti namenili razpravi o spremenjenih strateških okoliščinah ter zdajšnjih in prihodnjih izzivih zveze Nato. Poudarili so trdnost čezatlantskih odnosov in pravičnejšo delitev bremen, kot to predvideva zaveza iz Walesa. Razpravljali so tudi o aktualnih politično-varnostnih razmerah v evroatlantskem prostoru, vključno o boju proti terorizmu in spremembah svetovnega ravnovesja moči.

Predsednik vlade je v svojem nagovoru najprej spomnil, da nas morata prav obletnici, kot sta 70-letnica zavezništva in 30. obletnica padca berlinskega zidu, spomniti na pomen svobode in demokracije ter na močno povezanost s skupnimi vrednotami, enotnostjo in solidarnostjo. Prav zaradi teh razlogov je Slovenija pred 15 leti postala članica zavezništva.

Poudaril je, da bomo uspešni le s skupnim spoprijemanjem z izzivi, sposobnost prilagajanja pa mora ostati ena od prednosti Nata. »Potreben je strateški razmislek za krepitev Natove politične razsežnosti, ki lahko prispeva k naši enotnosti. Da, v razpravah imamo včasih različna stališča, vendar nas premagovanje delitev krepi.«

Glede delitve bremena je predsednik vlade poudaril, da se Slovenija zaveda, da kolektivna varnost pomeni solidarnost: »Ne le, če bi bila ogrožena naša varnost, temveč solidarnost tudi v miru. Zato prevzemamo svoj del bremena. Slovenski prispevek v Natove mednarodne operacije in misije je dobro prepoznan znotraj zavezništva in v državah, kjer potekajo operacije in misije. Slovenija se zaveda danih zavez, predvsem pa odgovornosti za lastno varnost. Zato nam je v zadnjih letih uspelo ustaviti in obrniti negativen trend zmanjševanja izdatkov za varnost in ti so se v nominalnem obsegu znatno povečali. Poskrbeli bomo, da se bo doseženi pozitivni zagon nadaljeval tudi v prihodnje. Naša prizadevanja se kažejo tudi s prispevki k operacijam in misijam, kjer je Slovenija s svojim nadpovprečnim angažmajem prepoznana kot zanesljiv in odgovoren partner.« Spomnil je na dolgoletno prisotnost pripadnikov Slovenske vojske na Zahodnem Balkanu, ki s svojim delovanjem prispevajo k ohranjanju regionalne stabilnost in varnosti v naši soseščini. Pripadniki Slovenske vojske delujejo tudi v Natovi prednji prisotnosti v Latviji ter v mednarodnih operacijah in misijah od Bližnjega vzhoda in Afrike do Afganistana. Glede zadnjega je poudaril, da bo Slovenija tudi leta 2020 prispevala v skrbniški sklad afganistanske nacionalne vojske in k ustrezni podporni misiji, dokler bo to potrebno.

V nadaljevanju je spomnil na pomembno Natovo vlogo pri širših prizadevanjih mednarodne skupnosti za boj proti terorizmu: »Varna in stabilna soseska je ključna za varno in stabilno zavezništvo.« Pri teh prizadevanjih Slovenija aktivno prispeva tudi s pomočjo Iraku pri razvoju lastnih obrambnih zmogljivosti.

Poudaril je še pomen Natove prisotnosti na Zahodnem Balkanu, ki je bistveno vplivala na razvoj tega območja in privedla do številnih zgodb o uspehu, nazadnje zgodbe Severne Makedonije, katere članstvo v Natu se pričakuje v kratkem.

Voditelju so na koncu srečanja sprejeli politično izjavo, v kateri so poleg jasne potrditve zaveze 5. členu Washingtonske pogodbe opozorili na močno čezatlantsko vez, pomen solidarnosti in enotnosti zavezništva, ki temelji na njegovi odvračalni in obrambni moči ter skupnih vrednotah. V izjavi so voditelji poudarili skupno stališče glede delitve bremen, razvoja lastnih nacionalnih in skupnih zmogljivosti, prilagajanja zavezništva spremenjenemu strateškemu okolju in glede pomena novih tehnologij. V izjavi je poudarjena tudi močna zavezanost Nata in vseh zaveznic k polni implementaciji Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in h krepitvi Natove vloge na področju človekove varnosti.