Ljubljansko barje je zemljepisno ime za 163 km2 veliko območje, ki leži med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico. Hkrati pa z besedo barje označujemo tudi močvirnato območje z značilno floro in favno, ki je prevladujoča značilnost omenjenega območja, zaradi česar od upravljavcev zahteva posebno skrb in strateško upravljanje.

To še posebej velja z vidika upravljanja kmetijskih zemljišč na območju KP Ljubljansko barje, saj ta zavzemajo visok delež. Zato je kmetijska dejavnost iz gospodarsko-družbenega  vidika,  kot  tudi  iz  okoljske  perspektive,  pomemben vidik upravljanja s parkom, ki terja strateško načrtovanje ukrepov in oblikovanje priporočil za področje kmetijstva in razvoja podeželja. Na območju KP Ljubljansko barje je po podatkih iz  zajema  dejanske  rabe  kmetijskih zemljišč dobrih 75 % površin kmetijskih. Od tega je največ travinja (okoli 60%) in njivskih površin (okoli 40%). Državni sekretar se je med drugim seznanil z oceno, da je glavna pridelovalna panoga na tamkajšnjih kmetijah živinoreja, in sicer govedoreja, pri čemer se  največje  število  kmetij  ukvarja z manj intenzivnimi  oblikami  reje  (krave dojilje, pašna reja).

Na obisku je bilo izpostavljeno, da ima kmetijstvo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti in krajinskih značilnost, kar je razvidno že iz deleža kmetijskih zemljišč znotraj parka. Opuščanje kmetijstva neizbežno vodi v zaraščanje kmetijskih površin z gozdom, kar povzroča upad biotske raznovrstnosti, izginjanje habitatov, značilnih za kmetijska območja in spreminjanje izgleda krajine. Iz navedenega sledi, da je potrebno kmetijsko dejavnost znotraj parka ohranjati in razvijati na primeren način, ki bo pridelovalcem omogočal preživetje ter hkrati prispeval k zaustavitvi upada biotske raznovrstnosti.

Na območju parka so se v tem programskem obdobju že izvajali projekti namenjeni izboljšanemu upravljanju kmetijskih zemljišč lociranih na naravovarstveno pomembnih območjih. Rezultati tega sodelovanja so bili vidni v povečanem vpisu v naravovarstvene operacije ukrepa KOPOP. V pozitivnem duhu preteklih izkušenj je na delovnem obisku beseda tekla o nadaljnjih aktivnostih in vključevanju upravljavcev zavarovanih območij v oblikovanje učinkovitih ukrepov nove Skupne kmetijske politike po letu 2020 za zavarovana območja. Državni sekretar je podprl apel predstavnikov zavarovanih območij glede njihove vključenosti v širše delovne skupine MKGP za pripravo Strateškega programskega načrta Skupne kmetijske politike, pri čemer je potrebno iskati simbiozo med ohranjanjem kmetijske proizvodnje in ohranjanjem narave.