Skoči do osrednje vsebine

Potrjena pokojninska zakonodaja in zakonodaja o urejanju trga dela

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v začetku letošnjega leta pripravilo in javnosti predstavilo spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in spremembe Zakona o urejanju trga dela. Spremembe, ki jih prinašata obe noveli in so bile tekom osmih krogov pogajanj soglasno potrjene tudi na Ekonomsko socialnem svetu, so bile sprejete 29. novembra 2019 na 29. izredni seji v Državnem zboru.

Sprejete spremembe zvišujejo pokojnine za bodoče upokojence, z višjo pokojnino in dodatnimi odmernimi odstotki se stimulira tiste, ki se bodo odločili podaljšati svojo zaposlitev, zvišuje pa se tudi nadomestilo za brezposelnost in krepi ukrepe za hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb.

Novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sledi dvema ključnima ciljam. Prvi je zagotovitev dostojnih pokojnin oziroma primernejšega dohodka za varno starost, in sicer z dvigom odmernih odstotkov ter posledično izboljšanjem socialnega položaja upravičencev iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri tem smo posebno pozornost posvetili zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema, med katere spadajo prejemniki najnižje starostne, invalidske in družinske pokojnine ter tudi nadomestil iz invalidskega zavarovanja. V šestih letih, kolikor bi trajalo prehodno obdobje, se bo za moške zagotovil dvig odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe iz 57,25 % na 63,5 %. Ta odstotek bi bil tako enak za oba spola, pri čemer bi ženske letošnji odmerni odstotek v višini 63,5 % obdržale tudi v prihodnje. V kolikor te spremembe ne bi naredili, bi se v naslednjih letih ženskam odmerni odstotek znižal na 60,25 %. Dviguje se tudi odmerni odstotek za najnižjo pokojnino, za dopolnjenih 15 let zavarovalne dobe, ki se bo dvignil na 29,5 %, dviguje pa se tudi dodatni odmerni odstotek v višini 1,36 % za vsakega otroka. Po novem se bo tako lahko posameznik na račun vzgoje otrok nekoliko prej upokoji v skladu z veljavnim zakonom ali pa se odločil, da oddela polnih 40 let in je še dodatno nagrajen z dodatnim odmernim odstotkom, ki pomeni dolgoročno izboljšanje posameznikovega socialnega položaja. Glede na statistiko bomo s tem pomagali predvsem starejšim ženskam, ki so najbolj ogrožene, kar zadeva tveganje revščine. Dvigujejo se tudi odmerni odstotki pri preostalih pokojninah, tako pri družinskih kot pri vdovskih, pa tudi pri invalidskih pokojninah in invalidskih nadomestilih.

Drugi cilj, ki ga zasledujemo s pokojninsko zakonodajo, je podaljševanje delovne aktivnosti, ki ga želimo doseči s spodbudami za ostajanje v zavarovanju ter z zagotavljanjem sočasnega prejemanja višjega dela pokojnine in opravljanja dela upokojencev. S t.i. dvojnim statusom bo posameznik, ki se bo odločil podaljšati svojo delovno aktivnost, v prvih treh letih od izpolnitve pogojev za upokojitev, po novem prejemal 40 % pokojnine in ne več le 20 %. Na ta način ministrstvo ocenjuje, da bo več posameznikov ostalo v zaposlitvi, tako za polni kot za krajši delovni čas. Navedenega bonusa bodo tako v sorazmernem delu deležni tudi tisti, ki bodo nadaljevali z delom vsaj v okviru polovičnega delovnega časa.

Med ključnimi spremembami, ki jih prinaša novela Zakona o urejanju trga dela, je zvišanje minimalnega zneska denarnega nadomestila iz 350 evrov bruto na približno 530 evrov bruto, s čimer se izboljšuje socialni status brezposelnih oseb. Zvišuje pa se tudi minimalna zavarovalna doba za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Zavarovanec bo po novem moral pridobiti 10 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 24 mesecih, da se mu bo priznalo denarno nadomestilo. Podatki ministrstva namreč izkazujejo, da se v tistih dejavnosti, ki imajo izrazito sezonsko komponento (gostinstvo, turizem, gradbeništvo) pojavljajo primeri zaposlovanja za čas 9 mesecev, sledijo trije meseci na zavodu in ponovna zaposlitev, veliko krat pri istem delodajalcu.

Spreminjata se tudi potrebna starost in zavarovalna doba pri določitvi trajanja denarnega nadomestila za starejše brezposelne osebe, ki pridobijo pravico do 19 oziroma do 25 mesecev prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost. Z namenom učinkovitejšega vključevanja oseb nazaj na trg dela in v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, je za državljane tretjih držav predlagan ukrep znanja slovenskega jezika na ravni (A1) za ohranitev vodenja v evidenci brezposelnih oseb oziroma za ponovni vpis. Intenzivnost in trajanje tečajev slovenskega jezika, bosta prilagojena brezposelnim osebam.

Postopno (dvostopenjsko) sankcioniranje ostane v primeru, ko brezposelna oseba ni aktivni iskalec zaposlitve. Za primer prve kršitve obveznosti pa se znižuje denarno nadomestilo, in sicer tudi pod znesek minimalnega denarnega nadomestila, vendar le za določeno obdobje 2 mesecev. Glede finančne sankcije za osebo, ki se ne prijavi pravočasno v evidenco iskalcev zaposlitve, se le-ta ukinja, saj je praksa pokazala, da ne dosega cilja.
Potrjene so bile tudi spremembe pri omejitvah začasnega ali občasnega dela upokojencev. Upokojencu se omogoča opravljanje dela tudi do 90 ur na mesec, vendar največ tri mesece v koledarskem letu ob tem, da letno število ur opravljenega začasnega ali občasnega dela ostaja nespremenjeno, torej 720 ur. In nenazadnje, v sklopu usklajenih predlogov sprememb se zagotavlja večja možnost vključevanja v ukrepe APZ tistim brezposelnim osebam, ki so bile pred prejemanjem materinskega, očetovskega ali starševskega nadomestila prijavljene v evidenci brezposelnih oseb.