Skoči do osrednje vsebine

Finančni ministri EU z dogovorom o nekaterih davčnih ukrepih

Finančni ministri EU so na današnjem zasedanju v Bruslju dosegli dogovor o nekaterih zakonodajnih ukrepih z davčnega področja. Med drugim so soglašali s prenovo direktive o splošnem režimu za trošarino in svežnjem za izmenjavo informacij o plačilnih transakcijah. Slovenija pozdravlja potrditev omenjenih ukrepov. Evroskupina je med drugim razpravljala o krepitvi bančne unije, danes pa je potekalo tudi skupno zasedanje ministrov za finance in za izobraževanje.

S prenovo direktive o splošnem režimu za trošarino se širi uporaba elektronskega spremljanja gibanj trošarinskih izdelkov, kar naj bi prispevalo k zmanjšanju administrativnih stroškov za države in podjetja ter k zmanjšanju goljufij. Zakonodajni paket s področja trošarin sicer vključuje tudi dopolnitve direktive o strukturi trošarine za alkohol in spremembo uredbe o upravnem sodelovanju na področju trošarin glede vsebine elektronske evidence, vendar o tem ministri danes še niso dosegli dogovora. K tej temi se bodo zato vrnili decembra.

Sveženj za izmenjavo informacij o plačilnih transakcijah, o katerem so ministri danes dosegli dogovor, sestavljajo spremembe direktive o skupnem sistemu DDV glede zahtev za ponudnike plačilnih storitev in dopolnitve uredbe o upravnem sodelovanju na področju DDV glede ukrepov za boj proti DDV goljufijam. Ukrepi sledijo nekaterim že potrjenim spremembam na področju e-trgovine, njihov namen pa je med drugim rešiti problem goljufij na področju DDV pri e-trgovanju z okrepitvijo sodelovanja med davčnimi organi in ponudniki plačilnih storitev.

Dogovora o spremembah direktive o skupnem sistemu DDV glede posebne ureditve za mala podjetja, katerih cilj je poenostaviti pravila za njihovo delovanje in izboljšati poslovno okolje, danes še ni bilo. Ker je bilo kompromisno besedilo predsedstva precej spremenjeno glede na predlog Evropske komisije, bodo ministri o njem znova odločali februarja po prejemu mnenja Evropskega parlamenta.

Ministri so se seznanili tudi s stanjem razprave o obdavčitvi digitalnega gospodarstva na ravni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ob tem so podprli predlog Evropske komisije, da se razprava o predlogih rešitev, ki jih pripravlja OECD, nadaljuje tudi na ravni EU. Podprli so tudi pripravo nadaljnjih ekonomskih analiz in preučitev kompatibilnosti rešitev OECD z zakonodajo Unije.

Evroskupina v razširjeni sestavi (EU27 brez Velike Britanije) pa se je včeraj med drugim seznanila s stanjem razprav o ukrepih za dokončanje bančne unije, z reformo Evropskega mehanizma za stabilnost ter z vzpostavitvijo proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost. Politične odločitve se pričakuje decembra, ko se bodo ministri poskušali dogovoriti o časovnici za politična pogajanja o vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge (EDIS) in o svežnju dokumentov za izvedbo reforme Evropskega mehanizma za stabilnost.

Pred današnjim zasedanjem finančnih ministrov EU je potekalo tudi skupno srečanje z ministri za izobraževanje na temo vloge izobraževanja in usposabljanja pri krepitvi človeškega kapitala. Slednje je pomembno za socialno kohezijo in konkurenčnost EU, še posebej v luči digitalizacije, demografskih sprememb in prehoda na nizkoogljično gospodarstvo. Ministri so se strinjali, da je naložba v izobraževanje ena od najboljših naložb, zato bodo z izmenjavo mnenj o najboljših praksah še nadaljevali. 

»Glavna vloga finančnih ministrov je zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za izobraževanje in znanost v okviru finančnih zmožnosti posamične države članice«, je povedal minister Bertoncelj. Izpostavil je, da je za odločevalce pomembno spremljati učinke vlaganj, zato je dogovor o metodah merjenja učinkovitosti izobraževanja in vlaganj v znanost ključno za oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora. »Pri tem ne zadošča zgolj vidik ekonomskih učinkov, ampak je treba upoštevati širši socializacijski učinek in pomen funkcije izobraževanja,« je dejal minister Bertoncelj.

Dodal je, da je smiselno vlaganje v izobraževanje in znanost dopolniti tudi z evropskimi sredstvi in programi, ter v sklepu pritrdil besedam predsedujoče finske ministrice: »Bolje investirati v izobraževanje, kot živeti od posledic nevlaganja v izobraževanje.«