Skoči do osrednje vsebine

Evropski teden gozdov 2019: gozdovi in krožno gospodarstvo

Ta teden obeležujemo 5. Evropski teden gozdov, ki je bil na pobudo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Ekonomske komisija Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) prvič organiziran leta 2008. Tema letošnjega Evropskega tedna gozdov je Gozdovi in krožno gospodarstvo, osrednji dogodek pa je srečanje Forêt 2019, ki trenutno poteka v Ženevi.

Ključna sporočila

Evropski gozdovi – ključ do blaženja podnebnih sprememb

Gozdovi so najpomembnejše kopensko skladišče ogljikovega dioksida. 400 milijard dreves v Evropi absorbira skoraj 9 % celotnih emisij toplogrednih plinov. Leseni izdelki skladiščijo vezani ogljik do konca svoje življenjske dobe.

Evropski gozdovi – pomemben gospodarski sektor

Gozdarstvo in z gozdom povezano gospodarstvo v Evropi zaposluje približno 3,5 milijona ljudi in ima preko 500 milijard € letnega prometa. Evropska unija in gozdarska industrija že dalj časa vlagata v razvoj tehnologij za uporabo proizvodnih ostankov in stranskih produktov v inovativne in obnovljive izdelke, ki so ključni za razvoj krožnega gospodarstva.

Evropski gozdovi – vir obnovljivih materialov s širokimi možnostmi uporabe

Gozdovi so pomemben vir obnovljivih naravnih surovin. Kot taki, gozdni oz. lesni izdelki prispevajo k znižanju uporabe in opustitvi materialov, ki onesnažujejo okolje in prispevajo k podnebni problematiki. Gozdne vrednostne verige so raznolike: od lesene gradnje do proizvodnje tekstila in bioplastike.

O gozdovih in krožnem gospodarstvu

Krožno gospodarstvo je ključno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Njegov cilj je učinkovita uporaba materialov in storitev s ciljem zagotavljanja čim daljšega ohranjanja vrednosti proizvodov, materialov in virov v gospodarstvu ter zmanjšanje nastajanja odpadkov na minimum. Za krožno gospodarstvo je pomembno tako, da se ne zanaša na fosilna goriva in neobnovljive materiale z velikim okoljskim odtisom, kot tudi, da povečana proizvodnja izdelkov iz naravnih (t.i. »bio-«) surovin ne tekmuje s proizvodnjo hrane in ne vpliva negativno na ekosisteme in podnebje.

Z vidika krožnega gospodarstva vsako posekano drevo ponuja vir za široko paleto izdelkov in materialov, ki temeljijo na obnovljivih virih in jih je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati. Ob tem moramo upoštevati, da je proizvodnja lesa oz. lesne biomase le ena izmed številnih funkcij, ki jih zagotavljajo gozdni ekosistemi. Gozdovi nam zagotavljajo vse svoje funkcije oz. storitve le, če z njimi gospodarimo na trajnostni način.

Gozdovi so ključnega pomena za regulacijo podnebja, upravljanje z vodnimi viri, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturnih vrednot ter za lokalni razvoj. Gozdni ekosistemi so vir izdelkov, ki temeljijo na naravnih in obnovljivih materialih, ki lahko nadomestijo fosilna goriva in druge neobnovljive vire.  Zato so gozdarstvo in z gozdovi povezane gospodarske panoge strateškega pomena za razvoj krožnega gospodarstva. Nove tehnologije, poslovni modeli in vzorci porabe ustvarjajo priložnosti, ki gozdnim proizvodom omogočajo veliko večji prispevek k gospodarstvu v primerjavi s tradicionalno vlogo gozdnega sektorja kot ponudnika lesa, papirja, celuloze in energije.

Pri krožnem gospodarstvu ne gre za sektorje, temveč za vrednostne verige. Ključna vloga gozdarskega sektorja v krožnem gospodarstvu je v tem, da zagotavlja les, naravno surovino in strateški vir, ki ga je mogoče uporabiti za ustvarjanje več naprednih, ponovno uporabnih in recikliranih materialov. Ti materiali so lahko uporabljeni v različnih vrednostnih verigah in preoblikujejo številne strateške sektorje gospodarstva, kot sta gradbeništvo in proizvodnja (npr. avtomobilska industrija, industrija gospodinjskih aparatov in informacijske tehnologije, tekstilna in embalažna industrija, …). Primeri nastajajočih gozdno-lesnih vrednostnih verig so: lesena gradnja, proizvodnja tekstila in bioplastike.

V Sloveniji poteka več projektov na temo gozdov in krožnega gospodarstva

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodeluje v triletnem projektu BIOEASTsUP, ki se je začel izvajati 1. oktobra 2019 in ga v celoti financira Evropska komisija v okviru programa Obzorje 2020. Glavni namen projekta BIOEASTsUP je podpreti pobudo BIOEAST pri uresničevanju njene vizije in akcijskega načrta za prehod enajstih srednje- in vzhodnoevropskih držav članic EU, med drugim tudi Slovenije, v trajnostno krožno biogospodarstvo, kar je ena od prednostnih nalog EU.

Glavna naloga Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru projekta BIOEASTsUP bo vzpostavitev in podpora tematskim delovnim skupinam, sestavljenim iz predstavnikov vlad in raziskovalnih ustanov iz držav, vključenih v pobudo BIOEAST. Te skupine bodo pripravile strateške raziskovalno-inovacijske agende na posameznih tematskih področjih za pospešitev razvoja trajnostnega krožnega biogospodarstva v državah, vključenih v pobudo BIOEAST.

Na Zavodu za gozdove Slovenije trenutno na temo gozdov in krožnega gospodarstva potekata projekta BIO4ECO, v okviru katerega v sodelovanju z deležniki poteka priprava akcijskega načrta glede trenutnih in pričakovanih izzivov s področja politik rabe bio-energije in VET4BIOECONOMY, v okviru katerega v sodelovanju z gozdarskim inštitutom Slovenije razvijajo izobraževalni modul za gozdarske strokovnjake in širšo javnost s področja krožnega gospodarstva in bioekonomije.

Gozdarski inštitut Slovenije skupaj s Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani sodeluje v ciljnem raziskovalnem projektu BRIDGE2BIO »Premostitev vrzeli v biogospodarstvu, od gozdne in kmetijske biomase do inovativnih tehnoloških rešitev,« v okviru katerega se analizira razpoložljivost in izkoriščenost virov kmetijske in gozdne biomase v Sloveniji, obravnava stanje biogospodarstva v Sloveniji in vrzeli, ki omejujejo povezovanje med gospodarskimi subjekti pri učinkovitejši proizvodnji in rabi biomase, ozavešča javnost o koristih prehoda v trajnostno krožno biogospodarstvo, sooblikuje podporne ukrepe in spremljajoče aktivnosti za razvoj biogospodarstva v Sloveniji ter spodbuja inovativna partnerstva za razvoj biogospodarstva v Sloveniji.

Iskalnik