Ob tem je pozval k ohranitvi močne kohezijske politike in poudaril pomen preprečitve večjega zniževanja kohezijskih sredstev na državni in regionalni ravni. Voditelji so na zasedanju tudi sprejeli skupno deklaracijo glede večletnega finančnega okvira EU 2021–2027, v kateri so poudarili pomen kohezijske politike pri doseganju nekaterih ključnih ciljev Evropske unije, kot so ekonomska in socialna konvergenca, delovanje notranjega trga in boj proti podnebnim spremembam.

Zahtevna pogajanja o prihodnjem večletnem finančnem okviru EU, ki so se začela julija lani, naj bi prešla v ključno fazo decembra letos, pri čemer lahko končni dogovor pričakujemo spomladi 2020. Cilj vrha v Pragi je zagotoviti podporo predlogu večletnega finančnega okvira, ki bo ohranjal pomen kohezijske politike kot temeljne politike proračuna Evropske unije in tej politiki tudi namenil ustrezni obseg sredstev. Kot je znano, je Evropska komisija maja lani predlagala večletni finančni okvir 2021–2027 v višini 1135 milijard evrov oziroma 1,11 odstotka BND sedemindvajseterice.

Predsednik vlade Marjan Šarec je v razpravi povedal, da v vse bolj spreminjajočem se svetu »močna Evropska unija potrebuje zadosten in v prihodnost usmerjen proračun«, ob tem pa poudaril, da tega z nadaljnjim krčenjem sredstev kohezijske politike ne bomo dosegli. »Če želimo kohezijsko politiko zaščititi, mora obseg večletnega finančnega okvira ostati blizu predloga Komisije v višini 1,11 odstotka BND sedemindvajseterice. Prav tako se moramo zavedati, da kohezijska politika in t. i. novi izzivi Evropske unije niso ločeni. Kohezijska politika namreč še kako zadeva naložbe v konkurenčnost, digitalno tehnologijo, znanje in spretnosti, v naslednjem sedemletnem obdobju pa naj bi pomembno prispevala tudi k cilju prehoda na podnebno nevtralno družbo do leta 2050«, je še dodal.

V nadaljevanju je predstavil temeljne značilnosti ciljev Slovenije v pogajanjih, ki vključujejo potrebo po rešitvi vprašanja t. i. statistične posodobitve in preprečitev večjega zniževanja sredstev za regije: »Države članice enostavno ne smejo izgubiti pomembnega dela kohezijskih sredstev samo zaradi posodobljenih statističnih podatkov. Hkrati ni sprejemljivo, da katera koli regija v Evropski uniji, zlasti če ima polovico prebivalstva države, praktično čez noč izgubi dostop do večine sredstev strukturnih skladov EU.«
Ob tem je spomnil na pomen skupne kmetijske politike, še posebej politike razvoja podeželja. Pri tej gre za naložbe v gospodarski in družbeni razvoj podeželskih območij, kar prispeva tudi k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev. Zato tako nesorazmernega zmanjšanja sredstev te politike, kot ga predlaga Komisija, ne bi smeli sprejeti.

Današnje srečanje je organizirala Češka, poleg Slovenije pa so se zasedanja udeležili še predstavniki Bolgarije, Cipra, Estonije, Grčije, Hrvaške, Italije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške in Španije ter evropski komisar za proračun Günther Oettinger. Prvo srečanje skupine je bilo 29. novembra 2018 v Bratislavi.