Skoči do osrednje vsebine

Državni sekretar Gregor Strojin vodil stranski dogodek »Umetna inteligenca: tehnologija v službi človeštva; vzpostavljanje pravnih standardov« v okviru 74. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov

Državni sekretar Gregor Strojin je v New Yorku 28. oktobra 2019 odprl in vodil stranski dogodek v okviru Mednarodnih pravnih dni 74. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov pod naslovom »Umetna inteligenca: tehnologija v službi človeštva; vzpostavljanje pravnih standardov«, ki ga je Slovenija organizirala skupaj s Svetom Evrope ter UNESCO.
1 / 3

Namen dogodka je bil odpreti razpravo o priložnostih in izzivih, ki jih umetna inteligenca (AI) prinaša posameznikom in družbi. Poudarek je bil dan obravnavi pravnih in etičnih vprašanj, ki spremljajo sedanjo in potencialno uporabo AI v naši družbi ter identifikaciji možnih rešitev za standardizacijo in regulacijo tehnologije. Državni sekretar Strojin je v uvodnem nagovoru izpostavil, da umetna inteligenca lahko služi človeštvu na mnogoterih področjih, kot so medicina, promet, finance, preiskovanje kaznivih dejanj in podobno, a hkrati tovrstne nove tehnologije niso brez tveganj, še posebej za demokracijo, človekove pravice in temeljne svoboščine, kot sta pravica do zasebnosti ter pravica do pravilne informiranosti. Državni sekretar je poudaril, da je potrebno takoj začeti z delom na zavezujočih pravnih instrumentih, ki bodo naslovili omenjena tveganja. V tem okviru je pozdravil ustanovitev posebnega ad hoc odbora v Svetu Evrope za umetno inteligenco (CAHAI), ki bo preučil možnosti za vzpostavitev takega pravnega instrumenta, kar je kasneje v svojem nastopu pojasnil tudi Jan Kleijssen, direktor Direktorata za informacijsko družbo pri Svetu Evrope.

Fabrizio Hochschild-Drummond, posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za področje digitalnih tehnologij se je v svojem govoru zahvalil Sloveniji za prevzem vodilne vloge na tem področju. Hkrati je izpostavil nujo, da so tako koristi kot tveganja uporabe umetne inteligence enakomerno porazdeljeni med države, regije in področja. Umetna inteligenca mora služiti človeštvu in ne sme povzročati dodatnih delitev ali celo t.i. etičnega dumpinga.

Tudi ostali govorci Marie Paul Roudil, UNESCO predstavnica v OZN, profesorica Joanna Bryson z Univerze v Bathu, Moira Patterson z inštituta IEEE (Institute of Electrical and Electronics Engineers ) ter Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan so se strinjali, da je regulacija umetne inteligence nujna. Vsa ostala področja so na nek način regulirana, saj to zagotavlja ustrezno raven varstva potrošnikov in družb. Nobenega razloga ni, da tudi področje umetne inteligence ne bi bilo podvrženo ustrezni regulaciji. Nenazadnje je to tudi v interesu podjetij, ki razvijajo to tehnologijo, saj lahko na ta način dosežejo večje zaupanje potrošnikov.

Po predstavitvah je sledila interaktivna razprava z udeleženci dogodka. Posnetek celotnega dogodka je moč najti na povezavi: http://bit.ly/AIatUN-Slovenia.

Organizacija takega stranskega dogodka je priložnost, da Slovenija sooblikuje politiko vzpostavljanja pravnih standardov in sistemov regulacije na področju umetne inteligence, ki je visoko na mednarodni politični agendi vseh večjih mednarodnih organizacij, dodatno pa dogodek prispeva k ugledu in promociji Slovenije tudi z vidika znanja in izkušenj.