Skoči do osrednje vsebine

Premier: »Danes bi nekateri radi zmanjšali pomen desetdnevne vojne, vendar to ni mogoče«

Predsednik vlade Marjan Šarec je v Cerknem nagovoril zbrane na slovesnosti ob dnevu suverenosti in odkritju spominskega obeležja tajnemu skladišču orožja teritorialne obrambe. V svojem nagovoru je opisal dogodke tistega časa ter pozval k enotnosti in ponosu naroda v današnjem času.

Odkritje spominske plošče v Cerknem

1 / 5
Odkritje spominske plošče v Cerknem – Avtor Nebojša Tejić, STA

»Ni vsak čas enak, ne ponuja vsak čas enakih izzivov in tisti čas konec 80. let je bil pester čas. Poln dogajanja, poln upanja, poln sanj in tudi poln poguma«, je svoj nagovor začel predsednik vlade.

V nadaljevanju je predsednik vlade opisal tisti čas in omenil nekaj ključnih dogodkov doma in po svetu, med njimi še zlasti leto 1987, ko je France Tomšič organiziral prvi »štrajk« v Litostroju, leto 1988 zaradi procesa proti četverici, ko je narod ob mirnih protestih za svobodo in človekove pravice pokazal veliko enotnost, ter leto 1989, ko so začeli razpadati socialistični sistemi v Evropi in je kot vrhunec tega dogajanja padel berlinski zid. Spomnil je tudi, da so bili v skupščini takratne Socialistične Republike Slovenije sprejeti amandmaji k ustavi, ki so omogočili tudi nadaljnje dogodke – leta 1990 smo izvedli plebiscit, ki »ni bil navaden referendum, ampak je bil veličastno dejanje v želji po svobodi in samostojnosti.«

»Junija 1991 je prvič zaplapolala nova zastava in na Trgu republike je bila razglašena samostojna Slovenija, dan prej pa v parlamentu. Potem se je začela desetdnevna vojna, ki bi ji zdaj nekateri radi zmanjšali pomen, vendar to ni mogoče. Ta vojna za samostojnost je bilo čisto, veličastno in enotno dejanje celotnega naroda, ne samo posameznikov«, je povedal predsednik vlade ter se v nadaljevanju navezal na dogodke do odhoda jugoslovanske armade iz Republike Slovenije. »Takrat si niti zamišljati nismo mogli, kaj to pomeni. Nemčijo, na primer, so sovjetske sile zapustile šele leta 1994, in to je bilo pomembno dejanje. Takrat je slovenska država postala resnično suverena in samostojna, saj so veteranke in veterani dosegli svoje. Dokončno so osamosvojili Slovenijo, kajti država, ki nima na svojem ozemlju tujih vojakov, je resnično svobodna in suverena.« Poudaril je, da je današnji praznik popolnoma primerljiv s praznikoma državnosti in samostojnosti.

Premier se je vprašal, zakaj danes mnogokrat slišimo, da nismo zadovoljni s svojo državo. Ocenil je, da so bile po osamosvojitvi žal storjene mnoge napake, vendar »nikakor ne moremo trditi, da je vse slabo, vse zanič, kar nam bi danes radi vsak dan dopovedovali.« Po njegovem mnenju smo lahko ponosni na svojo državo, ki je članica več mednarodnih organizacij. »Ne more nam je vzeti nihče drug kot samo sami. Verjamem, da se to ne bo zgodilo. Verjamem, da smo narod, ki ima narodni ponos, verjamem, da se zavedamo, da je zgodovina našega naroda veličastna in da smo si mnogokrat v zgodovini morali svobodo izboriti tudi z orožjem.«

Pozval je k spoštovanju države, izobešanju zastav, ponosnemu praznovanju praznikov in spoštovanju načel demokracije. Vsem prisotnim je ob koncu nagovora čestital ob prazniku in odkritju spominske plošče.


Ob robu
V času priprav na osamosvojitveno vojno za Slovenijo od januarja do junija 1991 so imeli pripadniki teritorialne obrambe (TO) v Mostaniji svojo vojaško bazo. Kot navajajo organizatorji dogodka, ni bila tako pomembna, kot je bila na primer bolnišnica Franja v bližnji soseski Pasice, pa vendar je imela v tistem času pomembno zgodovinsko vlogo. Omogočila je, da se je iz tega tajnega skladišča, ki je bilo v objektu v lasti podjetja ETA Cerkno, cerkljanska četa TO Idrija delno oborožila in opremila ter od tu odšla izvajat svoje bojne naloge za obrambo samostojne Slovenije. Ta lokacija je bila izbrana zaradi dobre varnostne ocene, pa tudi zaradi neposredne bližine mobilizacijskega zbirališča 85. samostojne čete TO Idrija iz Cerknega.

Iskalnik