Skoči do osrednje vsebine

Obrambni ministri Nata o nadaljnji krepitvi zavezniške drže

Na sedežu Nata v Bruslju se je danes, 25. oktobra, končalo dvodnevno srečanje obrambnih ministrov. Zasedanja, ki je bilo zadnje pred in tudi priprava na decembrsko srečanje voditeljev Nata v Londonu, se je udeležil minister Karl Erjavec.

Obrambni ministri so srečanje začeli s pregledom Natovih operacij in misij v Iraku, Afganistanu, na Kosovu ter pomorskih operacij. Poleg aktualnih nalog so govorili tudi o določenih primanjkljajih zmogljivosti v okviru posameznih operacij in misij. Razprava je potekala tudi o Natovi pobudi za krepitev pripravljenosti (NRI), kjer so ministri pozdravili napredek. Realizacija ambicije glede NRI izhaja z lanskega bruseljskega vrha. V luči aktualnih dogodkov na Bližnjem vzhodu so se ministri dotaknili tudi trenutnih varnostnih razmer na severovzhodu Sirije. Strinjali so se, da je potrebna politična rešitev in vključenost mednarodne skupnosti. Ministri so potrdili tudi potrebo po ohranitvi prispevkov v operacijah in misijah v regiji ter dosežkov Koalicije za boj proti ISIL.

Znatno slovensko sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah, kot je poudaril minister Erjavec, predstavlja pomemben segment delitve bremen zavezništva. Na misijah sodeluje več kot šest odstotkov sestave Slovenske vojske, ki naloge po načelu 360-stopinjskega pristopa k varnosti opravljajo na Kosovu in v Afganistanu, sodeluje pri aktivnostih v Latviji ter drugod po svetu. Prav tako Slovenija sodeluje v Natovih odzivnih silah, nedavno pa smo napovedali prispevek v Natovo Pobudo za krepitev pripravljenosti sil (NRI), ki bo v sklopu delitve bremen ena od ključnih tem decembrskega srečanja zavezniških voditeljev v Londonu.

Na delovni večerji, ki so se je udeležili tudi obrambna ministra Finske in Švedske ter predstavnica EU, so pozornost namenili hibridnim grožnjam v povezavi s tehnologijami naslednje generacije, predvsem omrežij 5G. Ministri so podprli načrt za področje nastajajočih in prelomnih tehnologij, ki ga bodo decembra potrdili še voditelji Nata. Strinjali so se, da bo moral Nato tovrstnim varnostnim tveganjem kontinuirano namenjati večjo pozornost, hkrati pa izkoristiti priložnosti tehnološkega razvoja. Potrdili so prenovljene osnovne zahteve za odpornost civilnih komunikacijskih sistemov, s poudarki na vplivih razvoja tehnologij 5G. Minister Erjavec je pozdravil napore in poudaril, da Slovenija podpira še tesnejše sodelovanje Nata in EU na tem področju.

Današnji, drugi dan srečanja so obrambni ministri začeli z razpravo o Natovi odvračalni in obrambni drži ter o delitvi bremen. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je predstavil jasno viden pozitiven trend v zaveznicah pri izpolnjevanju valižanske zaveze glede prispevkov denarja, zmogljivosti in operacij. Evropske zaveznice in Kanada bodo do leta 2020 obrambne izdatke skupaj povišale za 100 milijard dolarjev.

Ministri so se seznanili s poročilom o napredku glede implementacije Natove okrepljene odvračalne in obrambne drže, predvsem pri Natovi pobudi za krepitev pripravljenosti in Natovem okvirju za jug. Razpravljali so tudi o možni bodoči prilagoditvi Natovih odzivnih sil, Konceptu za odvračanje in obrambo v evroatlantskem območju ter nadaljnji krepitvi zavezniške pomorske drže.

Srečanje se je končalo z zasedanjem z operativnimi partnerji v formatu misije RSM, na katerem so sodelovali tudi afganistanski obrambni minister ter predstavniki EU, OZN in Svetovne banke. Poudarili so, da bo Nato v Afganistanu ostal, dokler bo treba in si prizadeval za krepitev zmogljivosti Afganistanskih varnostnih sil, da se bodo te nato sposobne same boriti proti terorizmu.

Že tradicionalno so se sešli obrambni ministri držav, ki v podporo zavezniški odvračalni in obrambni drži sodelujejo v kanadsko vodeni bataljonski bojni skupini (Okrepljena prednja prisotnost – eFP) v Latviji. Razpravljali so o dosežkih, usklajevali prihodnje prispevke in naslovili odprta vprašanja.

Slovenski, avstrijski, hrvaški, madžarski in slovaški minister so ob robu srečanja podpisali memorandum o vzpostavitvi Regionalnega komponentnega poveljstva za specialne operacije. Ta predstavlja platformo, ki bo omogočila združevanje nacionalnih prispevkov na področju sil za specialno delovanje. Poveljstvo bo delovalo na Madžarskem, ki je v projektu tudi vodilna država.

Foto: www.nato.int

Iskalnik