Skoči do osrednje vsebine

Razvitost eUprave v Sloveniji nad evropskim povprečjem

Evropska komisija je objavila najnovejše rezultate redne primerjalne analize razvitosti storitev eUprave v Evropski uniji 2019 ("E-government Benchmark"). Meritve so bile izvedene v letu 2018.

S pomočjo tovrstnih analiz lahko države ugotovijo, kako kvalitetne so njihove storitve za prebivalce in podjetja, v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Države si lahko z ugotovitvami pomagajo pri načrtovanju aktivnosti in resursov ter pri ovrednotenju učinkov različnih razvojnih projektov in ukrepov. Prav tako pa tovrstne analize omogočajo izmenjavo dobrih praks, znanja in izkušenj med državami ter bolj enotne in kvalitetne storitve javne uprave, ki izboljšujejo življenja državljanov in povečujejo konkurenčnost gospodarstva.

Sklop življenjskih dogodkov je večinoma enak kot v letih 2016 in 2014 (dodano je bilo področje dohodnine):

  • Ustanovitev podjetja - evem.gov.si, eugo.gov.si, www.stat.si, okolje.arso.gov.si
  • Izguba in iskanje dela - ess.gov.si, poiscidelo.si, mddsz.gov.si, zpiz.si, zzzs.si, fu.gov.si
  • Študij - portal.evs.gov.si, uni-lj.si, www.um.si, upr.si, www.ung.si, emuni.si, euprava.gov.si
  • Družinsko življenje (rojstvo, poroka, upokojitev, dohodnina) - euprava.gov.si, zpiz.si

Metodologija zajema štiri ključne dimenzije - naravnanost na uporabnika (razpoložljivost, uporabnost), transparentnost (storitve, osebni podatki, organizacije), mobilnost (čez-mejno)  ter ključne dejavnike (eID, eDokumenti, registri, eVročanje). Rezultati predstavljajo tudi enega od virov za krovni indeks digitalnega gospodarstva in družbe DESI.

Slovenija se sicer po razvitosti storitev e-uprave v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno uvršča okoli evropskega povprečja. Po analizi življenjskih dogodkov smo uvrščeni na 16. mesto med 36 obravnavanimi državami, največji napredek je bil narejen pri življenjskem dogodku "ustanovitev podjetja" in življenjskem dogodku "Družinsko življenje".

Objavljene ugotovitve Evropske komisije nam kažejo povprečno stopnjo digitalizacije (benchmark) in podpovprečno stopnjo penetracije (uporaba interneta v družbi) in nas posledično uvrščajo med države z nekonsolidirano e-upravo (skupaj s Bolgarijo, Hrvaško, Ciprom, Češko, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko, Italijo, Poljsko in Slovaško). Tem državam priporoča, naj digitalizirajo storitve za končne uporabnike (front-office) in zaledne sisteme (back-office), državljane in podjetja je potrebno prepričati v uporabo digitalnih storitev.

Naš relativni položaj se je sicer nekoliko izboljšal, tudi zaradi intenzivnejšega sodelovanja z odgovornimi institucijami za posamezne življenjske dogodke. Z objavljenimi rezultati kljub temu ne moremo biti zadovoljni, saj še obstajajo priložnosti za dodatno izboljšanje storitev in približanje najboljši evropski praksi. Resnejše izboljšave bi lahko dosegli z večjo splošno prioriteto digitalizaciji, večjo intenzivnostjo in usklajenostjo prizadevanj naših institucij, usmerjenimi razvojnimi vlaganji, v določenih primerih tudi s spremembami predpisov in organizacijskimi spremembami.

Evropska komisija medtem že izvaja naslednji krog meritev drugega sklopa življenjskih dogodkov (Redno poslovanje podjetja, Selitev, Imeti in voziti avto, Spori majhne vrednosti), rezultati bodo objavljeni naslednje leto.

Povezava do analize 2019

Rezultati preteklih meritev (dostopni na spletnih straneh Evropske komisije):

Iskalnik