Skoči do osrednje vsebine

Finančni instrumenti za inovacije

V Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) kot partner sodelujemo v projektu INNOVA-FI. V Bruslju smo se udeležili delavnice na temo vloge finančnih instrumentov v regionalnem ekosistemu in pri teritorialni koheziji. Dogodek je potekal pod okriljem Evropske mreže regionalnih zagonskih podjetij (SERN) in programa ESPON v okviru vsakoletnega evropskega tedna regij in mest.

Zakonodajni sveženj za obdobje 2021-2027 predvideva krepitev vloge finančnih instrumentov kohezijske politike in precejšnje prestrukturiranje instrumentov na ravni EU. Delavnica je temeljila na ugotovitvah nedavne študije o finančnih instrumentih, ki je bila izvedena v okviru programa ESPON, njen glavni namen pa je bil raziskati, na kakšen način lahko izvajanje finančnih instrumentov v okviru ESI skladov prispeva h koheziji. Udeleženci delavnice so se seznanili z dosedanjimi rezultati medregionalnega projekta Innova-FI, na podlagi predstavitve dveh konkretnih primerov s terena pa so se lahko prepričali o dejanskem učinku projekta Innova-FI.

Moderator delavnice Lorenzo Palego je v uvodu izpostavil pomen privabljanja zasebnega financiranja, hkrati pa poudaril, kako pomembno je znati izvajanje vsakega posameznega finančnega instrumenta prilagoditi specifičnim regionalnim zahtevam in okolju. Uvodu je sledila predstavitev štirih strokovnjakov (Alexandre Almeida (Nacionalna agencija za inovacije, Portugalska, vodilni partner), Inga Beiliuniene (Vladna agencija Investment and Business Guarantees, Litva), Jonathan Denness (DG REGIO, Belgija), Fiona Wishlade (Univerza Strathclyde, Združeno kraljestvo)).

Študija: Vrednost kohezijske politike

Fiona Wishdale z Univerze Strathclyde je predstavila ugotovitve študije, izvedene v okviru programa ESPON, da bi raziskali dodano vrednost kohezijske politike. Študija je temeljila na podatkih iz programskega obdobja 2007-2013; ti so pokazali, da je skupna vrednost vseh izvedenih finančnih instrumentov v Evropi v tem obdobju dosegla kar 15 milijard evrov. Analiza razdelitve sredstev za finančne instrumente na regionalni ravni je pokazala, da je bila uporaba finančnih instrumentov v Evropi izrazito neenakomerna.

Koncept kakovosti upravljanja (Quality of Government - QoG) se je pri analiziranih državah izkazal za ključen element pri izbiri vrste finančnega produkta, saj je bila vrednost garancij višja v regijah z nižjo ravnjo kakovosti upravljanja, vrednost lastniškega kapitala višja v regijah z visoko ravnjo kakovosti upravljanja, posojila pa številčna v obeh vrstah regij. Po podatkih študije je bilo kar 86 % vseh finančnih instrumentov izvedenih v podjetniškem sektorju.

Izsledki študije so tudi pokazali, da pri uporabi finančnih instrumentov ni bilo zaslediti enotnega oz. skladnega teritorialnega vzorca, saj so uporabo finančnih instrumentov v pretežni meri narekovali okolje oz. kultura, izkušnje in raven administrativne usposobljenosti. Na tem mestu se v okviru teritorialnih ovir in izzivov vprašanje izvajanja finančnih instrumentov v okviru kohezijske politike lahko zastavi na dva načina: ''je obseg dodeljenih sredstev premajhen, da bi se bilo vredno truditi'' ali ''je obseg dodeljenih sredstev tako majhen, da bi se bilo treba potruditi, da bi se vendarle obrestoval''.

V študiji so opredeljena priporočila na ravni politike, ugotovitve študije pa med drugim opozarjajo tudi, da regulativne zahteve ne bi smele spodkopavati ciljev politike, administrativne zahteve pa ne dajati prednosti nepovratnim sredstvom. Priporočila študije regije spodbujajo k izvedbi celovite ocene za opredelitev naložbenih potreb na podlagi regionalne ponudbe in povpraševanja.

Innova-FI: Finančni instrumenti za inovacije

Koordinator projekta Innova-FI Alexandre Almeida je povzel dejavnosti, izvedene v prvem letu izvajanja projekta, in dosežene rezultate. Poudaril je, da so finančni instrumenti pomemben element za izvajanje inovacijske politike, ki imajo še posebej ključno vlogo pri ustvarjanju novega okolja za spodbujanje inovacij med razvojno naravnanimi podjetji ali spodbujanju inovativnih oblik poslovanja, pri čemer je opozoril, da se raven izvajanja finančni instrumentov kljub njihovi precejšnji popularnosti med regijami občutno razlikuje. Dodal je, da je cilj projekta Innova-FI spodbujati sodelovanje med regijami, izboljšati razumevanje delovanja, stanja in okvirjev na področju finančnih instrumentov za spodbujanje inovacij in spodbujati ustvarjanje čezmejnih partnerstev za vzpostavitev skladnega okolja za izvajanje finančnih instrumentov.  

V ta namen je bil v okviru projekta pripravljen zemljevid finančnih instrumentov z analizo potreb. V projektu sodeluje osem projektnih partnerjev iz osmih držav, vodilni partner pa je Nacionalna agencija za inovacije s Portugalske, države, ki je v zadnjem obdobju prestala gospodarsko transformacijo. G. Almeida je predstavil primer družbe tveganega kapitala Portugal Ventures, katere cilj je podpreti novo vrsto tehnoloških podjetij s semenskimi ali predsemenskimi viri financiranja ter ustvariti štiri sklade za digitalni sektor, sektor inženirstva in proizvodnje, sektor bioznanosti in turistično industrijo.

Invega: Spodbujanje finančno vzdržnih projektov

Inga Beiliuniene je udeležencem delavnice predstavila stanje trga finančnih instrumentov v Litvi ter delovanje sklada skladov Invega, ki upravlja čez 30 instrumentov in je v svojem 18-letnem delovanju v razna podjetja vložilo že več kot 700 milijonov evrov. Sklad skladov Invega je tako prvenstveno osredotočeno na podjetja na področju interneta stvari, umetne inteligence, aplikacij SaaS (programska oprema kot storitev), zdravstva, fotonike, robotike, energetske učinkovitosti in finančnih tehnologij. Ga. Beiliuniene je izpostavila tudi uspeh Baltskega inovacijskega sklada, ki je v zadnjem obdobju zabeležil kar 43-odstotno rast in mobiliziral naložbe v vrednosti 435 milijonov evrov.

Prihodnost finančnih instrumentov

Jonathan Denness, predstavnik DG Regio je spregovoril o prihodnosti finančnih instrumentov ter predlogu uredbe o skupnih določbah, ki predvideva številne poenostavitve, ki bi spodbudile večjo uporabo finančnih instrumentov predvsem z racionalizacijo oz. posodobitvijo pravil, da bi zagotovili boljše in enostavnejše izvajanje ter hitrejšo vzpostavitev sistema finančnih instrumentov. Predlog uredbe o skupnih določbah prav tako ureja področje prispevkov v sklad InvestEU.   

Priporočila

Ob zaključku delavnice so se strokovnjaki strinjali, da je nujno:

  • finančne instrumente prilagoditi lokalnemu okolju,
  • spodbujati kulturo zaupanja in graditi dobre odnose s finančnimi posredniki,
  • zagotavljati oz. ohranjati fleksibilnost za sposobnost hitrega odziva na spreminjajoče se okolje in pogoje.
  • V teku

    Innova-FI

    Evropski svet je marca 2000 izpostavil potrebo po povečanju vlaganja v inovacije, učinkovitejšim izvajanjem politik za spodbujanje inovacij ter boljših upravljanjem z javnimi sredstvi. S tem namenom je Evropska komisija začela dajati velik poudarek na finančnih instrumentih in finančnem inženiringu kot orodju za doseganje opisanih ciljev znotraj kohezijske politike. Prav tako je Evropska komisija ugotovila, da lahko ustrezni finančni instrumenti spodbudijo in mobilizirajo tako javne kot zasebne investicije in na ta način odpravljajo in korigirajo slabosti trga. Hkrati pa so se različni finančni mehanizmi (npr. garancije, tvegani kapital, množično financiranje idr.) izkazali za uspešna in ustrezna orodja za mala in srednja ter zagonska podjetja, da so se izognili t. i. dolinam smrti (valley of death) in prerasla v trajnostna, na inovacijah in razvoju temelječa podjetja.

    Innova-FI želi narediti pregled obstoječih finančnih instrumentov, ki so namenjeni financiranju inovacij v malih in srednjih podjetjih ter predlagati izboljšave politik oblikovanja tovrstnih instrumentov.

Iskalnik