Skoči do osrednje vsebine

Socialni transferji pomembno znižujejo revščino

Stopnja tveganja revščine je v letu 2018 ostala enaka kot v prejšnjem letu (13,3 %). Podatki kažejo, da socialni transferji pomembno znižujejo revščino. Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi bila stopnja tveganja revščine 23,4-odstotna. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu 2019 za transferje posameznikom in družinam namenja 1,249 milijarde evrov.

V Sloveniji posamezniki in družine lahko, če izpolnjujejo zakonske pogoje uveljavljajo različne transferje, od otroških dodatkov, štipendij, subvencije malice in kosila, subvencije vrtca, subvencije stanarine, varstveni dodatek, redna in izredna denarna socialna pomoč itd. Ministrstvo k preprečevanju revščine pristopa s številnimi ukrepi: 

  1. Od oktobra 2018 je MDDSZ vzpostavilo intenzivno sodelovanje Zavoda za zaposlovanje in Centrov za socialno delo, v okviru katerega poteka projekt intenzivne obravnave brezposelnih oseb, ki so prejemniki denarnih socialnih pomoči.
  2. Novembra 2018 je bila sprejeta novela Zakona o socialno varstvenih prejemnikih, s katero se je s 1. januarjem 2019 ohranil osnovni znesek minimalnega dohodka v višini 392,75 evra, ki danes po valorizaciji znaša že 402,18 evra. S tem ukrepom smo zagotovili osnovno socialno varnost in preprečili, da bi osnovni znesek minimalnega dohodka, na podlagi katerega se izračunava denarna socialna pomoč, padel na 331,26 evra, kar bi pomenilo, da bi: 3.599 prejemnikov izgubilo denarno socialno pomoč,52.486 prejemnikom pa bi se denarna socialna pomoč znižala. Z ohranitvijo osnovnega zneska minimalnega dohodka smo tako vsem upravičencem od 1. januarja ohranili za 30% višjo denarno socialno pomoč, kot je bila v maju 2018.
  3. Za izboljšanje položaja zaposlenih oseb je bil sprejet Zakon o minimalni plači, na podlagi katerega se je januarja 2019 zvišala minimalna plača za 4,5 %, ponovno se bo s 1. januarjem 2020 zvišala na 700 evrov neto, poleg tega bodo iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela). Od 1. 1. 2021 pa se bo za izračun minimalne plače uporabljala nova formula. Najnižji prejemek za polni delovni čas bo moral za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. 
  4. Pripravili smo predlog sprememb pokojninskega zakona s katerim bomo v prihodnosti zaustavili padanje novih pokojnin. 
  5. V februarju se je izvedla redna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov v višini 2,7%. Uskladitev pokojnine je bila opravljena s poračunom za nazaj tudi za januar. Ta uskladitev se je opravila skladno s sistemskim zakonom, poleg pokojnin pa so se uskladili tudi dodatek za pomoč in postrežbo ter zneski invalidnin za telesno okvaro, ki se niso usklajevali že vrsto let. Prav tako se bodo pokojnine uskladile za 1,5 % konec leta.
  6. Izvajamo programe socialne aktivacije. Cilj vključitve v program je dvig socialnih, funkcionalnih ter delovnih kompetenc s katerimi se uporabnik programa ob izhodu približa trgu dela. S programi socialne aktivacije povezujemo spekter programov socialnega vključevanja s programi aktivne politike zaposlovanja. S tem se povezuje delo centrov za socialno delo z uradi za delo, ter spodbuja sodelovanje tudi z drugimi relevantnimi deležniki. 
  7. V okviru Operativnega programa za materialno pomoč najbolj ogroženim smo v letu 2019 nabavili 4.113.822,40 kg prehrambenega blaga, ki ga v obliki paketov socialno ogroženim delita Rdeči križ in Slovenska karitas.
  8. V letu 2019 so se (po 7 letih ) sprostili varčevalni ukrepi na področju družinskih prejemkov,  in sicer: materinsko nadomestilo je ponovno neomejeno in starševsko nadomestilo omejeno na 2,5 kratnik povprečne plače (pred tem 2 kratnik); očetovsko in starševsko nadomestilo ponovno znaša 100 odstotkov osnove (doslej 90%).
  9. Dodatek za veliko družino so ponovno prejele vse velike družine, ne glede na dohodkovni položaj. Dodatek za veliko družino je tako v aprilu prejelo 26.566 družin, izplačanih pa je bilo okoli 11 milijonov evrov (10.913.575 evrov). Dodatek je zaradi sprostitve varčevalnih ukrepov prejelo okoli 4000 družin več kot v preteklih letih. 
  10. Do državne štipendije so ponovno upravičeni dijaki in študenti iz družin z dohodki pod 659,30 evrov neto povprečno na družinskega člana, kar je omogočilo, da je dodatnih 8.500 dijakov in študentov dobilo štipendijo. 
  11. Na področju družinske politike so bile sprejete spremembe Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki zvišuje plačilo dela iz 123,51 evrov na 132,50 evrov.
  12. S spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter spremembami Zakona o dohodnini smo zagotovili, da se je višina regresa za letni dopust iz dosedanjih 70 % zvišala na 100 % povprečne plače. 
  13. S 1. avgustom (od julija dalje) so se vsi socialni transferji posameznikom in gospodinjstvom uskladili za 2,4 %.
Iskalnik