Skoči do osrednje vsebine

Pravice žrtev kaznivih dejanj

Na ravni Evropske unije že vsaj od leta 2000 potekajo številne aktivnosti z vidika podpore in pomoči žrtvam kaznivih dejanj ter njihovih pravic, pri tem pa je bil ključen sprejem t.i. Direktive o žrtvah leta 2012.

1 / 2

Po statističnih podatkih se vsako leto na območju Evropske Unije zgodi več milijonov kaznivih dejanj – ugotovljeno je bilo, da kriminal ne vpliva le na žrtve, temveč tudi na njihove bližnje, posebej družinske člane, kar je bil eden ključnih razlogov za sprejem omenjene direktive. Določbe Direktive o žrtvah so bile v naš pravni red v veliki večini prenesene z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki je bila v Državnem zboru sprejeta marca letos, določbe pa se začnejo uporabljati 20. oktobra 2019. 

Po sprejemu novele ZKP-N je bila na Ministrstvu za pravosodje ustanovljena implementacijska skupina, v kateri so sodelovali vsi deležniki, ki se praksi srečujejo z žrtvami in ki je v zadnjih mesecih pripravila vsa potrebna gradiva, da bodo zakonske določbe, ki se nanašajo na žrtve kaznivih dejanj, lahko tudi dejansko zaživele. Z namenom obveščanja žrtev o njihovih pravicah je skupina oblikovala enotno zloženko, ki bo žrtvam kaznivih dejanj na voljo ob prvem stiku s pristojnim organom, kar je največkrat policija.

Zloženka na enem mestu in na pregleden način vsebuje vse bistvene informacije, ki bodo žrtvam kaznivih dejanj olajšale uveljavljanje vseh nadaljnjih pravic, tako v kazenskem postopku kot tudi izven njega, na primer:

  • o možnostih zaščitnih in drugih ukrepov za zagotavljanje osebne varnosti,
  • o pravici do uporabe maternega jezika oziroma jezika, ki ga žrtev razume,
  • o pravici do prisotnosti zaupne osebe, ki jo lahko žrtev sama izbere,
  • o pravici da se seznani s potekom svoje zadeve v predkazenskem ali kazenskem postopku,
  • o tem, da je lahko upravičena do brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči,
  • o pravici, da se lahko pritoži zoper sodbo,
  • o pomoči in podpori, ki jo zagotavljajo centri za socialno delo.

Ministrstvo za pravosodje je v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve poskrbelo za tehnično izvedbo tiskanja zaenkrat 110.000 izvodov zloženk, nekaj tudi v madžarskem, italijanskem, angleškem, nemškem in hrvaškem jeziku. Zloženke so prejele nevladne organizacije, sodišča, tožilstva in Centri za socialno delo po Sloveniji. Bolj obširne vsebine z informacijami o pravicah žrtev pa bodo objavljene na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje in ostalih organov, ki se tako ali drugače ukvarjajo z žrtvami kaznivih dejanj.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je zloženke danes predala tudi predstavnikom nevladnih organizacij. Ministrica je v izjavi poudarila, da je bil na področju zaščite žrtev kaznivih dejanj narejen velik korak. Zahvalila se je vsem sodelujočim v implementacijski skupini in poudarila, da je dobro sodelovanje z nevladnimi organizacijami izrednega pomena, saj se žrtve največkrat obrnejo prav nanje, zato imajo prav oni največ izkušenj, kaj žrtev v stiski najbolj potrebuje oz. kje so še možnosti izboljšav v postopkih. Posebej je izpostavila pomen osveščanja žrtev kaznivih dejanj o njihovih pravicah in načinu uveljavljanja le-teh.

Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo je dejala, da je bil glas žrtev doslej slabo slišan. »Kaznivo dejanje žrtvi vzame moč, kazenski postopki pa žrtvam, zaradi dolgotrajnosti in mučnosti, te moči ne vrnejo,« je dejala in dodala, da jo veseli, da bodo žrtve poslej o svojih pravicah bolje seznanjene.

Več informacij ter zloženke v elektronski obliki so dostopne tudi na spletnem mestu: https://www.gov.si/teme/pravice-zrtev-kaznivih-dejanj/