Skoči do osrednje vsebine

Vladni predlog zakona o postopkih sodnega varstva dosledno izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča

Državni zbor bo imel prihodnji teden tretjo obravnavo Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je aprila sprejela vlada. Vladni predlog zakona dosledno sledi ustavni odločbi iz leta 2016, v kateri je Ustavno sodišče izrecno določilo odškodninsko odgovornost Banke Slovenije in ugotovilo, da gre za posebej urejeno odškodninsko odgovornost Banke Slovenije. Ne vlada, ne poslanci zato ne morejo opredeliti drugačne oblike odgovornosti, kar pričakujeta Banka Slovenije in Evropska Centralna Banka. Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank odgovornosti ne more urediti na drugačen način, kot je bila ta opredeljena v zakonodaji v času izvedbe izrednih ukrepov in izbrisa kvalificiranih obveznosti bank v letih 2013 in 2014, saj bi takšna ureditev predstavljala retroaktiven poseg v zakonodajo in bi bila zelo verjetno predmet izpodbijanja s strani nekdanjih vlagateljev.

Odprt predal, v katerem so štiri mape s papirji

Bančni arhiv | Avtor Bigstock

Nikakor ne moremo pristati na stališče Banke Slovenije, da bi plačilo morebitnih odškodnin že v osnovi pomenilo monetarne intervencije Banke Slovenije, saj država iz tega naslova ne bo deležna nikakršnih koristi. Zavedamo se tudi pomena finančne neodvisnosti Banke Slovenije, zato smo pri dodelavah predlaganih zakonskih rešitev poskušali najti kompromisno rešitev v smislu mehanizma za pokrivanje morebiti dosojenih odškodnin, ki predvideva tudi določeno participacijo Republike Slovenije, kakor tudi določene varovalke v smeri čim manjšega posega v splošne rezerve Banke Slovenije. Tako je predvideno, da se bo Republika Slovenije odpovedala presežku prihodkov nad odhodki Banke Slovenije in na tak način najbolj učinkovito prispevala k oblikovanju blažilnika za pokrivanje morebitnih odškodnin. Poleg tega je predvideno tudi, da se v primeru, da namenske rezerve ne zadoščajo za izplačilo odškodnine, lahko uporabi le do 50 % splošnih rezerv. Varovalke za splošne rezerve torej so predvidene. Predvidena je tudi situacija začasnega zalaganja sredstev s strani Republike Slovenije, kakor tudi varovanje splošnih rezerv v smislu njihovega ponovnega polnjenja, da bi se ohranjala njihova primerna raven glede na raven bilančne vsote Banke Slovenije. Pri tem smo izhajali iz ureditve, ki je glede splošnih rezerv določena v Zakonu o Banki Slovenije.

Tudi če bo Banka Slovenije izpodbijala zakon ali posamezne določbe pred Ustavnim sodiščem in bi posledično Ustavno sodišče presojalo vprašanja, ki jih Banka Slovenije izpostavlja glede odgovornosti in načela finančne neodvisnosti, to po našem prepričanju ne bi smelo preprečiti možnosti učinkovitega sodnega varstva nekdanjim vlagateljem v delnice in podrejene obveznosti bank.

Iskalnik