Prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo 12 g soli dnevno, kar je mnogo več od dopustne količine 5 g. K čezmernemu vnosu doprinesemo sami z dosoljevanjem jedi, pomemben delež v prehrani pa prispevajo tudi izdelki, ki jih dnevno uživamo. Zato je zaveza pekarskega sektorja, da bo v kruhu do konca leta 2022 zmanjšal vsebnost soli za 5 %, zelo pomembna. Pomembna pa je tudi druga zaveza, ki jo danes daje ta sektor, glede povečanja vsebnosti polnozrnatih sestavin v pekovskih izdelkih. "Upravičeno lahko pričakujemo nove inovativne izdelke, ki jih na ministrstvu podpiramo tudi s sofinanciranjem Izbora najbolj inovativnih živil z ugodno prehransko sestavo," je dodal minister za zdravje Šabeder.

Zdravje je pomembna vrednota – tako za posameznika kot za družbo. Leta 2015 je Državni zbor sprejel Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, ki nas vse zavezuje k skupnemu ukrepanju za izboljšanje prehranskih in gibalnih navad.  S tem bolje obvladujemo debelost in kronične bolezni ter tako prispevamo k boljšemu zdravju. Pod sloganom Dober tek Slovenija program združuje ključna ministrstva, strokovnjake, institucije, živilsko predelovalno industrijo, pridelovalce hrane in nevladne organizacije.

Vztrajno, dosledno in sistematično delo že kaže sadove, saj podatki kažejo:

• da smo zaustavili trend naraščanja otroške debelosti,
• da pogosteje zajtrkujemo,
• da uživamo več sadja in zelenjave in
• da se je zmanjšal delež tistih, ki uživajo sladke pijače, tako med otroci kot med odraslimi.

Pomembni  partnerji pri uresničevanju ciljev programa Dober tek Slovenija so tudi predstavniki  živilske dejavnosti. Preoblikovanje živil na način, da vsebujejo manj soli, sladkorja in maščob ter več polnozrnatih sestavin je ukrep, ki pomembno prispeva k ustreznejši prehrani na ravni celotne populacije, ne le pri najbolj ozaveščenih. 

Preoblikovanja živil smo se lotili sistematično. K temu nedvomno prispeva tudi projekt Preživi, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje v okviru izvajanja akcijskega načrta za izvajanje programa Dober tek Slovenija.

Pred štirimi leti so zaveze o odgovornejšem trženju pijač podpisali proizvajalci brezalkoholnih pijač. Danes imamo na trgu nove izdelke z manj sladkorja. Še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da prebivalci za žejo pijejo več vode.

Prvi zavezi je sledila leta 2017 podpisana že konkretnejša zaveza sektorja mlekarstva. Mlečno predelovalna industrija se je zavezala, da bo do leta 2020 znižala vsebnost sladkorja v svojih izdelkih razvrščenih v kategorijah za 10 %.  Upravičeno pričakujemo, da bomo potrošniki na policah imeli na izbiro več mlečnih izdelkov z ugodnejšo prehransko sestavo. Želeli bi, da bi več kakovostnih izdelkov z manj sladkorja naročali tudi v javnih zavodih, k čemur jih spodbujamo z novimi smernicami. Ocenjujem, da je to ena izmed poti, ki nudi nove priložnosti za izboljšave prehrane otrok in mladostnikov. Nenazadnje je to tudi priložnost za domačo živilsko predelovalno industrijo.

Omenimo naj še, da je Informacijsko jagodo, nagrado za najboljši dosežek informacijske družbe v letu 2018/19, prejela mobilna aplikacija VešKajJeš, s katero lahko na enostaven način preverimo hranilno sestavo izdelka. Ustvarjalci aplikacije z Inštituta za nutricionistiko, Instituta Jožef Štefan in iz Zveze potrošnikov Slovenije čestitam za odlično delo v okviru programa Inovativne rešitve za informirane odločitve, ki ga sofinanciramo na ministrstvu.

Upam, da bo današnja zaveza dala spodbudo in zagon še ostalim sektorjem.