Skoči do osrednje vsebine

Svet EU tokrat o stanju napredka reforme SKP, gozdarski strategiji EU in afriški prašičji kugi

Luksemburg – Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so se v ponedeljek in torek sestali na rednem zasedanju Sveta EU. S strani Slovenije se je zasedanja udeležila ministrica dr. Aleksandra Pivec. V ospredju zasedanja je bila razprava o stanju napredka pri obravnavi svežnja o reformi SKP za obdobje po letu 2020. Ministri so na zasedanaju začeli razpravo o strategiji EU za gozdarstvo po letu 2020 ter se seznanili s poročilom Komisije o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Komisija je na Svetu EU poročala tudi o razmerah na kmetijskih trgih ter o trenutnem stanju pojavnosti in obvladovanju Afriške prašičje kuge v EU. Finsko predsedstvo je na področju ribištva doseglo dopolnitev dogovora t. i. delni splošni pristop Sveta EU o Predlogu uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo.

Ministrica se je v okviru obiska v Luksemburgu na dvostranskem srečanju sestala z ministrom Velikega vojvodstva Luksemburg Romainom Schneiderjem ter obiskala Inštitut za vino, ki sodi pod ministrstvo.

V ospredju tokratnega Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo je bila razprava o stanju napredka pri obravnavi svežnja o reformi SKP za obdobje po letu 2020. Od objave zakonodajnega svežnja julija 2018 za reformo SKP po letu 2020 poteka intenzivna obravnava v Svetu EU tako na tehnični ravni kot tudi na ravni Posebnega odbora za kmetijstvo in Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Obravnava se nadaljuje tudi v času finskega predsedstva s ciljem, da se doseže dogovor o skupnem stališču Sveta EU t.i. delnem splošnem pristopu Sveta EU na decembrskem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v zvezi s tem dejala, da je iz poročila možno razbrati velik napredek. »Posebej bi želela izpostaviti področja, ki so pomembna za Slovenijo, kjer je v ospredju celovita razprava o okoljskih in podnebnih vidikih SKP«. Ministrica je pri tem izpostavila obveznost ekoshem, določanje minimalnega deleža, namenjenega okoljskim in podnebnim intervencijam, pogojenosti. »Še posebej pa podpiramo vključitev doprinosa podpor za območja z naravnimi in drugimi omejitvami pri doseganju okoljskih ciljev«. Ob koncu je ministrica še izpostavila odprto vprašanje glede financiranja SKP. »V času pogajanj je čas, da ponovno izpostavimo pomen SKP za kmetijstvo in podeželje, za Evropo in njene državljane. Slovenija zato podpira zahtevo za ohranitev sredstev SKP in s tem tudi sredstev za razvoj podeželja na sedanji ravni«.

Na področju gozdarstva je Svet opravil razpravo o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov. Evropska komisija prepoznava pomen in vlogo gozdov tako v družbenem kontekstu kot v boju proti klimatskim spremembam ter izpostavlja problematiko krčenja gozdov na svetovni ravni in vzrokov za netrajnostno gospodarjenje z gozdnimi zemljišči. Ob prepoznavi in analizi vzrokov ter posredne vloge EU pri krčenju gozdov na svetovni ravni si Komisija preko petih prednostnih nalog prizadeva za večjo promocijo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi oziroma za večjo vlogo EU pri ustavitvi krčenja gozdov v svetu. Češka je predstavila skupno izjavo kmetijskih ministrov Višegrajske skupine (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška), Bolgarije, Hrvaške in Slovenije o gozdovih, trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in prilagajanju podnebnim spremembam, čemur je sledila razprava glede strategije EU za gozdove po letu 2020. Okvir EU za usklajevanje in zagotavljanje skladnosti politik, povezanih z gozdovi, ter povečanje prispevka gozdov in gozdarskega sektorja k ciljem EU t.i. »Nova gozdarska strategija: za gozdove in gozdarski sektor«, se izteče leta 2020. Cilj nove strategije EU za gozdarstvo po letu 2020 je zagotoviti pripravljenost na soočanje s prihodnjimi izzivi in s tem prispevati k doseganju ciljev EU. Ministrica je v zvezi s tem poudarila, da se zavedamo, da gozd kot vir obnovljive surovine zagotavlja zelena delovna mesta na podeželju ter je hkrati dragocen ekosistem in življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst, predstavlja prostor oddiha in rekreacije, je najpomembnejši ponor ogljika, uporaba izdelkov iz lesa pa je v primerjavi z ostalimi materiali okolju najprijaznejša. »Slovenija se zato strinja, da Unija potrebuje novo celovito strategijo in krepitev sodelovanja v gozdarstvu; slednje je pomembno še posebej zaradi čezmejnih nevarnosti, kot so podnebne spremembe, naravne nesreče (gozdni požari, prenamnožitve podlubnikov, vetrolomi, žledolomi, …) in invazivne tujerodne vrste«, je poudarila ministrica.

Ministri EU so obravnavali tudi poročilo Komisije o trenutnem stanju pojavnosti in obvladovanju Afriške prašičje kuge v EU. Od zadnje razprave o APK julija 2019, se je bolezen zaradi vrhunca v poletni sezoni, še naprej širila. V tem obdobju se je APK še naprej nenadzorovano in hitro širila v Aziji in je zdaj dosegla Filipine in Južno Korejo. Ministrica dr. Aleksandra Pivec je dejala, da se Slovenija pri pripravi ukrepov za preprečevanje ter v pripravah na pojav afriške prašičje kuge na svojem ozemlju vse bolj zaveda težav, ki jih za uresničevanje oziroma učinkovito izvajanje ukrepov predstavljajo nekatera nejasna in marsikdaj tudi protislovna pravila. »Prav zaradi raznolikosti v EU so se nekatere prakse in ukrepi v posameznih državah pokazali kot učinkovite, spet drugje pa ne. Mnenja smo, da je potrebno jasno zapisati tista, ki so nedvoumno učinkovita in hkrati tudi proporcionalna. Slovenija je pristopila k podpisu skupne izjave, saj je dobro sodelovanje ključnega pomena za nadzor in ustavitev širjenja afriške prašičje kuge«.

Na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo je finsko predsedstvo na področju ribištva doseglo dopolnitev dogovora t. i. delni splošni pristop Sveta EU o Predlogu uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, ki bo podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Namen Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2021-2027 je ciljno financiranje iz proračuna Unije za podpiranje skupne ribiške politike (SRP), celostne pomorske politike Unije in mednarodnih obveznosti EU na področju upravljanja oceanov. V skladu s sporočilom o večletnem finančnem okviru bo novi sklad, tako kot dosedanji, še naprej pomemben instrument, ki bo podpiral izvajanje ciljev SRP; zlasti trajnostno ribištvo in obalne skupnosti, ki so odvisne od dejavnosti ribolova. Še naprej bo tudi sredstvo za spodbujanje modrega gospodarstva na področju ribištva in akvakulture, s čimer bo podpiral rast in ustvarjanje delovnih mest, obenem pa varoval morsko okolje.

Svet ministrov EU je dosegel tudi politični dogovor glede Predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju. Cilj tega predloga je za leto 2020 za gospodarsko najpomembnejše staleže rib v Baltskem morju določiti ribolovne možnosti za države članice. V nadaljevanju so ministri opravili izmenjavo stališč o letnih posvetovanjih EU – Norveška za leto 2020 ter glede letnega zasedanja Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT), ki bo potekalo od 18. do 25. 11. 2019 v Palmi de Mallorca, Španija.

Iskalnik