»Minili so časi, ko je bilo pomembno zgolj, da hodimo v službo. Danes je kakovost delovnega okolja pomembno vprašanje kakovosti našega življenja nasploh. Tisti, ki imamo srečo, da imamo redno zaposlitev, na delovnem mestu v štiridesetih letih preživimo več kakor 70.000 ur. Preveč, da bi zamahnili z roko in se delali, da ni pomembno, ali so naša delovna mesta varna, ali škodujejo našemu zdravju in ali nam omogočajo usklajevanje z našim zasebnim življenjem.«

Verjetno so dobre rešitve na področju varnosti in zdravja pri delu tiste, ki v največji možni meri upoštevajo duševne in telesne zmožnosti zaposlenih, torej tudi vse naše specifike, je dejala ministrica. Konferenca naslavlja najočitnejšo – a pogosto spregledano – izmed njih: to, da smo v delovnih okoljih prisotni tako delavke kot delavci. Kakovost delovnega okolja namreč ni nujno spolno nevtralna; ženske in moški svet dela doživljamo različno, izpostavljeni smo različnim tveganjem  in se nanje različno odzivamo. Nujno je torej, da v delovnih okoljih te naše razlike prepoznamo in jih ustrezno upoštevamo pri ocenjevanju tveganja.

»Če smo kot družba že sprejeli, da so delavke tudi matere, pa tega premika pri delavcih še nismo naredili. Mnogo moških se sooča z očitki, da niso dobri delavci, če ostanejo doma zaradi nege bolnega otroka. Po drugi strani pa tudi ženske zaradi starševstva plačajo ceno v kariernem razvoju. Zagotovo imamo vsi skupaj še veliko možnosti za izboljšave delovnega okolja,» je poudarila ministrica mag. Ksenija Klampfer. 

»Enakost spolov prinaša koristi vsem, ženskam, moškim  in družbi kot celoti. Enako velja za kakovostna delovna okolja. V kakovostnem, torej varnem in zdravju prijaznem delovnem okolju pridobijo vsi. Delavke in delavci dobijo občutek, da delodajalcem ni vseeno – zadovoljena je temeljna človeška potreba, da so cenjeni. Delodajalci posledično dobijo bolj predane in motivirane zaposlene, ki delajo bolje in bolj učinkovito, ker so bolj zdravi.  To pa je nekaj, k čemur bi morali stremeti vsi.«