Udeleženci zasedanja so se na tematsko osredotočenih panelih posvetili različnim vidikom konkurenčnosti EU. Med drugim so razpravljali o izstopu Velike Britanije iz EU, digitalizaciji, gospodarskem razvoju srednje in vzhodne Evrope, odnosih med ZDA in EU, pa tudi o kapitalskih trgih v Evropi.

Evropska komisija je pobudo za vzpostavitev unije kapitalskih trgov podala že leta 2015, in sicer s ciljem, da bi malim in srednje velikim podjetjem v EU olajšali pridobivanje finančnih sredstev, znižali stroške zbiranja kapitala, izboljšali možnosti za varčevalce, olajšali čezmejno vlaganje in privabili več tujih naložb. Komisija je v minulih letih za dosego teh ciljev pripravila številne ukrepe, tudi zakonodajne narave, vendar je napredek kljub vsemu prepočasen.

Na politični ravni v EU zato prevladuje mnenje, da je nastopil čas za določitev novih ciljev, ki bodo vodili delo nove Evropske komisije. Med možnimi novimi ukrepi se najpogosteje omenjajo močnejša vključitev malih vlagateljev in pokojninskih skladov v kapitalske trge, naslavljanje priložnosti, povezanih s finančno tehnologijo in podnebnimi spremembami, in odprava ovir pretoku kapitala v EU, ki izvirajo iz insolvenčne zakonodaje in obdavčitve.

Na panelu o kapitalskih trgih, na katerem je sodeloval dr. Bertoncelj, je bila razprava osredotočena predvsem na vlogo držav srednje in vzhodne Evrope v prihodnjem procesu integracije kapitalskih trgov EU. Minister Bertoncelj je v razpravi poudaril pomen boljše povezanosti kapitalskih trgov za te države in izpostavil, da je vzpostavitev unije kapitalskih trgov v EU zelo pomembna, saj so trgi v teh državah povprečno bolj odvisni od bančnega financiranja in jim primanjkujejo ustrezni instrumenti financiranja na kapitalskih trgih. Minister je napovedal nadaljnje konstruktivno sodelovanje pri iskanju rešitev na ravni EU, zaveda pa se tudi, da morajo tudi države same skrbeti za čim učinkovitejšo urejenost domačih kapitalskih trgov.

Minister je sodeloval tudi na panelu o trajnostnem financiranju in vlogi Evrope na tem področju. Spoznanje in potrebo po trajnostnem financiranju s poudarkom na okoljskih in socialnih kriterijih sta utrdila že Pariški podnebni sporazum in Agenda 2030 za trajnostni razvoj, v svojem akcijskem načrtu iz lanskega leta pa je pomen te teme pripoznala tudi Evropska komisija.

V skrbi za en sam planet, ki ga imamo, je minister pozval k skupni akciji EU, zaveda pa se, da so pomembna tudi dejanja posameznih držav. Slovenija podpira cilj neto ničelnih emisij toplogrednih plinov na ravni EU do leta 2050, kar pa bo zahtevalo obsežne investicije v obnovljive vire energije, še posebej v državah, ki so trenutno še vedno močno odvisne od fosilnih goriv. Med njimi je tudi Slovenija. Minister je v tej luči pozdravil prizadevanja Evropske investicijske banke za pomoč državam na tem področju, glede možnih davčnih ukrepov za spodbujanje zmanjšanja uporabe fosilnih goriv pa je opozoril, da nimajo vse države članice EU enakega manevrskega prostora na tem področju. Zato se je zavzel, da bi na ravni EU dosegli uravnotežene skupne rešitve, ki bodo upoštevale specifike posameznih držav.

Ob robu vrha je potekalo tudi delovno srečanje na visoki ravni Evropske investicijske banke in ministrov za finance držav, ki prejemajo kohezijska sredstva EU. Srečanja se je udeležil tudi minister Bertoncelj.