GOV.SI

V ospredju zasedanja v Luksemburgu proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost v območju evra

Zasedanje finančnih ministrov območja evra in EU, ki se je danes končalo v Luksemburgu, je zaznamoval proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost v območju evra. Evroskupina je v razširjeni sestavi dosegla dogovor o finančnih in upravljavskih vidikih novega instrumenta, o čemer bo poročala voditeljem držav članic. Finančni ministri EU so se v tej luči danes seznanili tudi s predlogom evropske uredbe o okviru za upravljanje proračunskega instrumenta in ga podprli.

Minister za finance Andrej Bertoncelj v pogovoru na zasedanju Evroskupine

1 / 2
Minister za finance Andrej Bertoncelj v pogovoru na zasedanju Evroskupine – Avtor EU

Cilj proračunskega instrumenta za konvergenco in konkurenčnost v območju evra je spodbujati povezanost v EU z zagotavljanjem finančne podpore državam članicam območja evra za reforme in naložbe. Njegovo upravljanje bo usklajeno s procesom tako imenovanega evropskega semestra oziroma procesa usklajevanja fiskalnih in ekonomskih politik držav članic EU. Upravljavski vidik je podrobneje opredeljen v predlogu evropske uredbe, s katerim so se seznanili finančni ministri EU in ga podprli.

Finančni obseg novega instrumenta pa bo po dogovoru ministrov na Evroskupini opredeljen v okviru novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027. Alokacija oziroma razdelitev sredstev temelji na ključu, ki bo temeljil na podatkih o prebivalstvu in gibanju BDP na prebivalca, pri čemer je upoštevana zgornja meja 70 % skladno s formulo v sklopu pogajanj nove finančne perspektive oziroma večletnega finančnega okvirja. Do 20 % sredstev pa bo lahko bolj fleksibilno uporabljeno, pri čemer bodo upoštevani specifični reformni izzivi posameznih držav. Stopnja sofinanciranja držav članic bo skladno z dogovorom določena pri 25 %.

Predsednik Evroskupine Mario Centeno bo o dogovoru poročal voditeljem, delo na vzpostavitvi proračunskega instrumenta pa se bo nadaljevalo glede možnega medvladnega sporazuma o morebitnih dodatnih finančnih vložkih v proračunski instrument kot tudi glede udeležbe držav, ki niso članice območja evra.

Finančni ministri EU so danes razpravljali in izmenjali mnenja tudi o poročilu skupine modrecev, ki je bila aprila letos ustanovljena z namenom, da preuči priložnosti za racionalizacijo financiranja razvojnih politik na ravni EU in predlaga možnosti za reformo obstoječe ureditve.

Slovenija se strinja s predlogom skupine modrecev, da je treba izkoristiti sinergije in uskladiti delovanje vseh akterjev EU, da ne prihaja do neučinkovitosti, prekrivanja ali celo izrivanja posameznih akterjev. Članice EU so delničarke tako Evropske investicijske banke kot tudi Evropske banke za obnovo in razvoj, zato bi morale bolj usklajeno delovati v obeh institucijah. K temu stremijo predlogi skupine modrecev za takojšnje ukrepanje, ki jih podpira tudi Slovenija, medtem ko bo o možnih dolgoročnejših rešitvah opravljena še neodvisna študija izvedljivosti. Ena možnih rešitev je predlog za vzpostavitev hčerinske banke Evropske investicijske banke. Kot je dejal minister dr. Bertoncelj, bi lahko bila dobra osnova za nadaljnje delo, saj ne zahteva pomembnih institucionalnih sprememb, naslavlja pa pomanjkljivosti sedanjega sistema. O predlogih bodo v prihodnje razpravljali še ministri, pristojni za razvojno sodelovanje.

Finančni ministri EU so se seznanili tudi s stanjem izvajanja akcijskega načrta za preprečevanje pranja denarja, ki so ga ministri sprejeli decembra 2018, ter opravili razpravo o strateških prioritetah v luči post mortem analize Evropske komisije. Ministrska razprava je pokazala interes za dodatne izboljšave sistema predvsem z višjo stopnjo harmonizacije EU pravil, previdnost pa je potrebna glede izbire področij. Izpostavljena je bila tudi potreba po jasni pravni podlagi za sodelovanje in izmenjavo informacij med različnimi organi, na kar je opozoril tudi slovenski minister za finance. Slovenija podpira prizadevanja za izboljšanje sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, predvsem na podlagi analize izvajanja obstoječe zakonodaje. 

Poleg tega so ministri razpravljali še o metodologiji za pripravo EU seznama visoko tveganih tretjih držav z vidika pranja denarja, ki ga mora vzpostaviti Evropska komisija.