Premier: »Noben človek ne pozabi dobrega učitelja celo življenje«
V uvodu je poudaril, da je današnji dogodek namenjen zahvali pedagoškim delavcem, ki so posvetili svoje življenje plemenitemu cilju. »Cilju, kako mladi generaciji pokazati pot v življenje, kako jih pripraviti na življenje in kako jim pokazati, da je znanje vrednota, da je znanje nekaj, česar ti ne more nihče vzeti.«
»Trud učitelja, trud profesorja, trud tistega, ki je odgovoren za mlado generacijo, pravzaprav nikoli ne more biti v resnici dovolj plačan,« se zaveda premier ter dodaja, da ta poklic terja veliko časa, veliko priprav in veliko vztrajnosti.
Ozrl se je tudi na novodobne generacije, ki po njegovem mnenju vse preveč posegajo po najrazličnejših elektronskih napravah namesto po knjigah, kar pedagoške delavce postavlja pred dodatne izzive.
Vlogo šolstva vidi predvsem kot vlogo vzgojne ustanove. »Žal ugotavljamo, da danes manjka predvsem spoštovanja. Učiteljski poklic ni več tako cenjen, kot je bil v preteklosti. To pa zato, ker o šoli vsi več vedo, kot vedo učitelji. Starši hodijo z odvetniki, starši, ki si nočejo priznati, da mogoče njihovemu otroku ne gre, starši, ki bi radi določali učni program, in starši, ki bi včasih radi določali jedilnike in druge stvari. V nekaterih stvareh se moramo vrniti nekoliko nazaj, ustaviti svoj korak in pretehtati, ali je res vse pravilno, kar delamo, kajti učiteljski poklic mora biti cenjen in šola mora vzpostavljati odnos med učiteljem in učencem. Tja starši ne smemo posegati.«
V svojem nagovoru je tudi opozoril, da ne smemo do otrok gojiti prevelikih pričakovanj, saj lahko to pelje v najrazličnejše krize. »Otroke je treba naučiti, da si pomagajo med seboj in da so predvsem drug drugemu ljudje.«
Po njegovem mnenju imamo v Sloveniji dober šolski sistem, manjka pa dostojanstva učiteljskemu poklicu. »Naš šolski sistem se lahko kosa z vsakim in marsikateri sistem tudi prekaša. Učenci pa se morajo zavedati, da v življenju niso samo pravice, ampak tudi dolžnosti. In to je naloga vseh nas, ne samo vas, ki ste v šolskem sistemu, ampak predvsem staršev. Niso otroci tisti, ki so problematični. Problematični so največkrat starši.«
Ob koncu nagovora je današnjim nagrajencem iskreno čestital ter se zahvalil za vse njihove ure, ki jih prebijejo v razredih in doma, ko se pripravljajo, ter jim zaželel obilo veselja pri delu.
»Noben človek ne pozabi dobrega učitelja celo življenje,« je še dodal.
Ob robu
Tradicija podeljevanja nagrad za področje izobraževanja v Sloveniji sega v leto 1966, ko so se nagrade podeljevale pod imenom Žagarjeve nagrade, od leta 1994 pa jih poznamo s sedanjim imenom. Vsako leto je možno podeliti največ 11 nagrad, od tega največ šest za življenjsko delo. Nagrade se podeljujejo za izjemne dosežke na področju vzgoje in izobraževanja ter za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja. Letošnji prejemniki nagrad so društvo BRAVO za izjemno delo na področju otrok s posebnimi potrebami, Katja Gruber za izjemne dosežke v glasbenem šolstvu, Branka Kovaček za izjemne dosežke pri predšolski vzgoji, Nina Jelen za izjemne dosežke v osnovnem šolstvu in Mojca Dimec za izjemne dosežke v srednjem šolstvu. Nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva sta prejeli Maja Ahačič in Marjana Kolenko, na področju srednjega šolstva pa mag. Lidija Golc. Podelili so tudi tri nagrade na področju visokega šolstva, in sicer dr. Igorju Saksidi za izjemne dosežke, dr. Borisu Aberšku in dr. Bojanu Deklevi pa nagrado za življenjsko delo.