Skoči do osrednje vsebine

Na XXVI. Dnevnih slovenske uprave o predpisih in njihovem izvrševanju

XXVI. Dnevi slovenske uprave so letos potekali pod naslovom »Od boljših predpisov k njihovemu učinkovitejšemu izvrševanju«. Glavni gost dogodka je bil minister javno upravo Rudi Medeved, ki je poudaril, da sta eni od prioritet Ministrstva za javno upravo pisanje dobrih zakonov in odpravljanje administrativnih ovir. Na ministrstvu smo si zadali cilj zmanjšati število predpisov in zakonov ter delati v praksi izvršljivo, dobro in učinkovito zakonodajo. Minister se zaveda, da se vsega ne da rešiti naenkrat in v kratkem času, saj se včasih preveč pavšalno ocenjuje in se ne konkretizira, kaj ni dobro, oziroma kaj bi bilo potrebno v zakonodaji spremeniti. Povedal je, da bodo na ministrstvu ustanovili Službo za odpravljanje administrativnih ovir, ki bo sicer majhna ekipa, direktno odgovorna ministru in v tesnem sodelovanju s službami, ki se ukvarjajo z zakonodajo, npr. z vladno službo za zakonodajo.

Ministrovemu nagovoru je sledilo predavanje mag. Jelke Zimšek, namestnice vrhovnega državnega revizorja na Računskem sodišču Republike Slovenije. Predavala je na temo: »Ali v Sloveniji preverjamo učinke predlaganih predpisov na družbo?«, pri čemer je pozornost namenila smiselnosti in pomenu analize učinkov (RIA), ki predstavlja eno najpomembnejših orodij za pripravo boljših oz. pametnih predpisov. 

V okviru konference sta potekali tudi dve okrogli mizi. Prvo okroglo mizo na temo oblikovanja boljših predpisov skozi vključevanje deležnikov je vodila dr. Polonca Kovač s Fakultete za upravo, na njej pa so sodelovali: dr. Janez Pogorelec iz Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, dr. Flora Cvetka Tinauer, direktorica podjetja EBA, dr. Simon Slokan z Inšpektorata za šolstvo in šport na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ter  Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

Dr. Janez Pogorelec iz Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo je med drugih povedal, da je pri njihovem delu velikokrat omejitveni faktor politika, ki nima primernega odnosa do normiranja zakonodaje. Povedal je tudi, da so poleti sprejeli akcijski načrt, ki se vrti okoli aplikacije MOPED. Če bo načrt  dejansko zaživel, bo to prvi korak zagotovitve večje transparentnosti izpolnjevanja vseh pogojev pri pripravi predpisov, saj se bo lahko neposredno videlo, kateri predpisi so šli čez celotno potrebno proceduro za sprejem, ali pa so šli mimo nje.

Dr. Flora Cvetka Tinauer, direktorica podjetja EBA, je kot predstavnica gospodarstva poudarila, da je naša država prenormirana. S številkami je prikazala položaj v podjetništvu, pri čemer je poudarila pričakovanje večje vključenosti gospodarstva, posebej srednjih in malih podjetij v proces sprejemanja zakonodaje s strani države.

Dr. Simon Slokan z Inšpektorata za šolstvo in šport na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je poudaril, da v začetkih svojega dela ni mogel zadostno sodelovati pri pripravi zakonov, zato sedaj kot glavni inšpektor energijo vlaga v pozivanje direktoratov, da jim tudi inšpektorji lahko prenašajo svoje izkušnje iz terena z namenom, da bi bila javna uprava učinkovitejša oz. da bi bili inšpektorati vključeni v proces priprave  zakonodaje.

Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, je med drugim povedal, da postopek same priprave predpisov ne vpliva nujno na kvaliteto predpisov. Izrazil je rahel napredek pri spoštovanju Resolucije o normativni dejavnosti ter podprl prizadevanja centra vlade na področju  oblikovanja predpisov, v smislu večjega povezovanja obstoječih vladnih institucij.

Drugo okroglo mizo, na kateri je bilo govora o izzivih izvrševanja predpisov, je vodil dr. Iztok Rakar s Fakultete za upravo, svoje poglede pa so predstavili: ga. Živa Drol Novak, odvetnica Zveze potrošnikov Slovenije, dr. Kornelija Marzel, sekretarka Sveta varuha za človekove pravice, mag. Lovro Lončar, zunanji sodelavec Fakultete za upravo, in mag. Matjaž Dovžan, načelnik Upravne enote Kranj.

Živa Drol Novak, odvetnica Zveze potrošnikov Slovenije, je povedala, da morajo biti zakoni napisani tako, da jih ljudje razumejo. Ocenila je tudi, da je pri tem v javnem sektorju premalo koordinacije in sodelovanja, npr. med resorji, ter poudarila, da če hočemo imeti dobre predpise, moramo imeti ustrezno znanje in k pripravi pozvati vse deležnike.

Dr. Kornelija Marzel, sekretarka Sveta varuha za človekove pravice, se je pridružila tistim, ki menijo, da imamo preveč predpisov, zato se v njihovem obilju pogosto ne znajdemo. Poudarila je pomen poguma pri javnih uslužbencih pri uporabi predpisov, kjer je ključno izhajanje iz načel in namena predpisov. Povedala je, da ugotovitve varuha človekovih pravic iz posebnega poročila iz leta 2002 glede razmerja med zakoni in podzakonski predpisi še vedno držijo. Dr. Marzelova je poudarila tudi pomen družbeno odgovornega ravnanja državnih organov.

Mag. Lovro Lončar, zunanji sodelavec Fakultete za upravo, je z vidika upravnih enot poudaril, da so uslužbenci zelo izkušeni in delajo dobro, da pa so izzivi izvrševanja predpisov tudi na strani strank,  gospodarstva in vseh ki uporabljamo naš pravni red, ne le uradnikov. Izrazil je prepričanje, da bo v marsikakšni zadevi v prihodnosti potreben preskok v miselnosti zaradi novosti na področju zakonodaje in tehnologije.

Mag. Matjaž Dovžan, načelnik Upravne enote Kranj, je izrazil prepričanje, da se na upravnih enotah javni uslužbenci potrudijo, da se naloge in storitve izvedejo, kljub nekaterim nejasnim predpisom. Če bo v prihodnosti prišlo do reorganizacije upravnih enot, so s svojimi izkušnjami in znanjem nanjo pripravljeni.

Iskalnik