Predsednik vlade je v okviru današnjega dne nastopil na razpravi v okviru letošnjega vrha OZN o trajnostnem razvoju, ki je namenjen celovitemu pregledu napredka pri uresničevanju Agende za trajnostni razvoj 2030.t. i. Agende 2030. Gre za prvi vrh OZN o ciljih trajnostnega razvoja po sprejetju Agende 2030 septembra 2015.

Agenda 2030 temelji na predhodnih mednarodnih zavezah, med najpomembnejše spadajo razvojni cilji tisočletja in Milenijska deklaracija. Agenda 2030 temelji na doseženih milenijskih ciljih, na podlagi katerih se spoprijema z izzivi, ki jih razvojni cilji tisočletja niso uspeli rešiti. Hkrati Agenda 2030 obravnava cilje in področja, ki so po letu 2000 čedalje večji izzivi celotnega sveta. Med drugim gre za demografske trende in gospodarsko rast, okoljsko degradacijo, naraščajoče neenakosti v državah in med njimi, podnebne spremembe ter razvoj znanosti in tehnologije. Vsi navedeni izzivi lahko sprožijo verižno reakcijo, saj je svet vedno bolj povezan prek dogajanja v različnih ekosistemih, pretoka dobrin, kapitala, ljudi, informacij in znanja. Gre za svetovne trende, vendar okoliščine, v katerih potekajo, različno vplivajo na posameznike, skupnosti in države.

Predsednik vlade je na vrhu OZN o trajnostnem razvoju nastopil v okviru dialoga voditeljev z naslovom »Megatrendi in njihov vpliv na doseganje ciljev trajnostnega razvoja« ter poudaril, da obstajajo jasni družbenoekonomski trendi, ki bodo vplivali na našo sposobnost izpolnjevanja vseh sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja. »Demografske spremembe, degradacija okolja, globalizacija in tehnološke inovacije so megatrendi, ki oblikujejo življenjsko raven in blaginjo jutrišnjega dne. Pomenijo priložnosti in izzive«, je dodal in nadaljeval, da ti izzivi zahtevajo vodenje, odgovornost in dolgoročne ukrepe. Pri tem je nujno potrebno sodelovanje na državni, regionalni in svetovni ravni. »Med vladami, poslovnim sektorjem, civilno družbo, mladimi in starimi. Svetovne izzive moramo obravnavati enotno in usklajeno«. Predsednik vlade je še poudaril, da regionalno in nacionalno specifični trendi zahtevajo dolgoročne in strateško premišljene politične odločitve.

Poudaril je, da je Slovenija ambiciozna pri uresničevanju ciljev Agende 2030. V letošnjem poročilu ZN o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 je Slovenija na 12. mestu med 162 državami. Še zlasti je uspešna pri odpravljanju skrajnih oblik revščine in zagotavljanju dostopa do bolj zelenih virov energije. »Želimo biti vodilni na področju varstva okolja. Ponosen sem, da je Slovenijo organizacija »Green Destinantions« imenovala za prvo zeleno destinacijo na svetu«, je povedal in v nadaljevanju poudaril, da četudi pogosto označimo Slovenijo kot zeleno državo, saj skoraj dve tretjini ozemlja prekrivajo gozdovi in eno tretjino kmetijska območja, se »zelenost ne začenja v pokrajini, pač pa v načinu razmišljanja, življenja in odnosa do narave«. Kot je nadaljeval premier, smo prav zato »še posebej zaskrbljeni zaradi obsežnih požarov v amazonskem pragozdu in arktičnem krogu«.

Ob koncu nagovora je poudaril, da je Slovenija leta 2017 sprejela novo strategijo razvoja Slovenije 2030, ki jo je OECD prepoznala kot enega prvih nacionalnih razvojnih dokumentov na svetu, ki celostno povezujejo vsak razvojni cilj z Agendo 2030 in njenimi sedemnajstimi cilji. Odločnost v doseganju ciljev Agende 2030 Slovenija izkazuje tudi tako, da je za leto 2020 napovedala že svoj drugi državni pregled uresničevanja Agende 2030, ki poteka na podlagi procesa visokega političnega foruma za trajnostni razvoj pod okriljem Ekonomskega in socialnega sveta ZN.

V okviru prvega dne in otvoritve splošne razprave 74. zasedanja Generalne skupščine OZN je predsednik vlade opravil nekatere bilateralne pogovore in srečanja, med drugim s predsednikom Republike Gane Nana Addo Dankwa Akufo-Addo, z estonskim predsednikom vlade Jürijem Ratasom in predsednikom vlade Luksemburga Xavierjem Bettelom. S predsednikom Republike Gane sta največ pozornosti namenila možnostim za nadaljnjo spodbudo gospodarskega sodelovanja med državama, ki se krepi. S predsednikoma vlad Estonije in Luksemburga pa so spregovorili o temah, vezanih na izzive EU.  

Ob robu zasedanja Generalne skupščine OZN se predsednik vlade Šarec danes udeležuje tudi sprejema, ki ga za vodje delegacij prirejata predsednik ZDA Donald Trump in soproga Melania Trump.