Dr. Pivec: "Naša odgovornost je ohraniti planet za prihodnje generacije"

Finsko predsedstvo je v ospredje razprave neformalnega Sveta ministrov EU postavilo  "Preoblikovanje vloge kmetov pri ukrepih na področju podnebnih sprememb - spodbujanje trajnostnega kmetijstva s skladiščenjem ogljika v tleh." Vsebina sovpada z vodilno temo programa finskega predsedstva Svetu EU "Trajnostna Evropa – trajnostna prihodnost", ki v ospredje postavlja trajnostno rabo naravnih virov in trajnostno upravljanje le-teh, pri tem pa postajata trajnostno gozdarstvo in kmetijstvo izjemno velikega pomena. Slednje je še posebej pomembno z vidika prilagajanja na podnebne spremembe in varstva okolja, pri čemer ima prispevek kmetijstva in gozdarstva pomembno mesto v dolgoročni viziji EU za podnebno nevtralno prihodnost do leta 2050 t.i. "Čist planet za vse, za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050".

Slovenija v zvezi s tem področjem meni, da je spodbujanje ukrepov za blaženje posledic podnebnih sprememb poleg prilagajanja na le-te ključnega pomena za evropsko kmetijstvo in gozdarstvo ter ena od prioritet pri načrtovanju ukrepov Skupne kmetijske politike po letu 2020, tako na evropskem, kakort tudi na nacionalnem nivoju. V okviru strateškega načrta ukrepov Skuone kmetijske politike v Sloveniji, ki je v pripravi, je konkretno predvideno, da se preko shem za okolje in podnebje (»ekosheme«) uvede ukrepe, ki povečujejo organsko maso v telh z izboljšanjem kolobarjenja in dodatnim spodbujanjem dosevkov, večjim uvajanjem rastlin, ki fiksirajo dušik, ipd. Pri tem pa je pomembno, da se pri načrtovanju teh ukrepov upoštevajo specifike posmaznih držav članic. Za Slovenijo je ključno, da znotraj GAEC 10 države članice same določijo tista območja, ki bodo opredeljena kot okoljsko občutljivo trajno travinje. Ključno je zavedanje, da imata kmetijski in gozdarski sektor oziroma sektor rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva pomembno nalogo in potencial za prispevanje k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v procesu prehoda EU na nevtralno gospodarstvo z vidika emisij toplogrednih plinov.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v nagovoru dejala, da so razprave kot je današnja, prepoznane kot velik potencial pri razvoju rešitev za prihodnost EU, ki uresničuje evropske cilje in cilje trajnostnega razvoja. »Slovenija deli stališče, da lahko kmetijski ukrepi, ki prispevajo k sekvestraciji in posledično k izboljšanju zalog ogljika v tleh pomembno prispevajo k temu cilju. V tej luči Slovenija podpira spodbujanje tovrstnih ukrepov v okviru predlagane Skupne kmetijske politike po letu 2020. Pri tem pa je pomembno, da se pri načrtovanju teh ukrepov upoštevajo specifike posameznih držav članic«.

Ministrica je nadalje izpostavila, da so aktivno sodelovanje, izmenjava dobrih praks, participativne raziskave, prenos znanja iz raziskav v prakse, digitalizacija in inovacije ključnega pomena za krepitev tovrstnih ukrepov. »Zaradi splošnega zmanjševanja ogljikovega odtisa kmetijske pridelave bi morali čim več mineralnih gnojil nadomestiti z živinskimi. Pri uporabi slednjih pa maksimalno zmanjšati emisije dušika v okolje. V Sloveniji iz hlevov, gnojišč in pri gnojenju z živinskimi gnojili v zrak izgubimo približno 13.500 ton dušika letno. Možnosti za zmanjšanje izgub so torej precejšne. Zato smo na ministrstvu razpisali triletni ciljni raziskovalni projekt z naslovom "Zmanjšanje sušnega stresa in povečanje rodovitnosti tal z uvajanjem ohranitvene (konzervacijske) obdelave tal  v trajnostno poljedelstvo", s katerim želimo raziskati vplive gospodarjenja na travinju na vezavo C na travinju v naših rastnih razmerah ter ugotoviti povezave med botanično sestavo ruše, globino koreninskih sistemov in vsebnostjo C v različnih globinah tal.«

Skladiščenje ogljika v tleh sicer izboljšuje strukturo in kakovost tal, npr. z izboljšano zmogljivostjo zadrževanja vode in biotsko raznovrstnostjo tal. Številne kmetijske metode, med drugim kolobarjenje, pogozdovanje manj produktivnih kmetijskih zemljišč in kmetijsko gozdarstvo, zmanjševanje obdelave tal, povečujejo organski ogljik v tleh. Pri čemer so le-te v veliki meri odvisne tudi od več faktorjev, kot so: lokacija, drevesne vrste, prakse upravljanja, zgodovina rabe zemljišč in vrste drugih dejavnikov.

Kmetijska tla s prevladujočo proizvodno funkcijo, ob pravilni oskrbi omogočajo blaženje podnebnih sprememb preko vezave ogljika v organsko snov v tla, kar je ena pomembnejših postavk nove evropske in tudi nacionalne raziskovalne in uporabne politike. Te odgovornosti se zavedamo, zato bomo temu delu posvetili posebno pozornost pri strateškem načrtovanju razvoja kmetijstva v prihodnje.