Skoči do osrednje vsebine

Ministrica dr. Aleksandra Pivec: "Prizadevati si moramo za izboljšanje pogojev dela v gozdni proizvodnji"

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Aleksandra Pivec in državni sekretar Damjan Stanonik sta se udeležila 12. državnega tekmovanja gozdnih delavcev v Postojni. V sodelovanju z Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna je državno prvenstvo prvič organizirala družba Slovenski državni gozdovi. Najbolje sta se odrezala Janez Meden in Ines Frančeškin, aktualna evropska prvakinja.
Skupine otrok, ki tekmujejo v gozdnih delih
1 / 3

12. državno tekmovanje gozdnih delavcev v Postojni je potekalo pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec, ki je izpostavila pomen varnega dela v gozdu: "Sečnja in spravilo lesa sta v samem vrhu najnevarnejših del, ki pri nas žal vsako leto zahtevata preveč poškodovanih in mrtvih lastnikov gozdov ter gozdnih delavcev. Skupaj si moramo zato prizadevati za izboljšanje pogojev dela v gozdni proizvodnji ter s tem tudi večji učinkovitosti gospodarjenja s slovenskimi gozdovi."

Ministrica je z zbranimi delila tudi nekaj zanimivih podatkov o dnevnem delu gozdarjev ter obsegu dela v slovenskih gozdovih. "Če bi razdelili ves prirastek in vso sečnjo v slovenskih gozdovih enakomerno na vsak dan in čez celotno leto, potem lahko rečemo, da vsak dan zraste več kot 24.000 m3 lesa ali za 900 velikih gozdarskih kamionov. Dnevni posek pa znaša 16.500 m3. Da pa do sečnje pride, je dnevno na označitvi drevja za posek ter na različnih nalogah na terenu več kot 500 gozdarskih inženirjev Zavoda za gozdove Slovenije. Za samo sečnjo, spravilo in prevoz lesa pa imamo trenutno na razpolago v državi približno 1.500 registriranih poslovnih subjektov ter nekaj deset tisoč lastnikov gozdov, ki sami izvajajo ta proizvodni proces. Da bi vsak dan posekali 16.500 m3 drevja, mora med drugim za motorno žago poprijeti skoraj 2.000 sekačev, približno 1.000 traktoristov, posekan les pa se naloži na 600 velikih kamionov, ki skupaj tvorijo kompozicijo, dolgo dobrih 10 kilometrov." Ministrica je vsem tekmovalcem zaželela tekmovalne sreče, hkrati pa še enkrat opozorila na nujnost varnosti pri delu ter željo po popularizaciji gozdarskega poklica.

"Organizacijo smo se odločili prevzeti iz enega ključnega razloga – da se ne bi prekinila dolgoletna tradicija državnega prvenstva najboljših gozdarjev-sekačev.  In predvsem, ker se zavedamo svoje odgovornosti do gozdarske panoge, da s takšnimi tekmovanji v prvi vrsti promoviramo profesionalno in varno delo v gozdovih," je povedal glavni direktor SiDG Zlatko Ficko. Izpostavil je še, da to tekmovanje ni samo priložnost za preverjanje strokovne usposobljenosti gozdarjev. "Vedno bolj pomembno vlogo ima tudi pri promociji gozdarstva in popularizaciji gozdarskega poklica v širši javnosti. Gozdarstvo je bilo in je pomembna gospodarska panoga, kot trajnostno naravnana dejavnost pa bi moralo imeti v prihodnosti še pomembnejšo vlogo."

Letošnje 12. državno tekmovanje gozdnih delavcev v Postojni je prvič vrata odprlo tudi ženskam in posameznikom. Do zdaj so sekači, kot radi rečemo gozdnim delavcem, namreč tekmovali le ekipno, dekleta pa le na lokalnih tekmah. Res je, da nas je lani na svetovnem prvenstvu v olimpijskem Lillehammerju zastopala tudi dijakinja Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, Ines Frančeškin, vendar na zadnji državni tekmi v Sloveniji pravilnik njenega nastopa še ni dopuščal.