Predlagatelji so v lanskoletni pobudi za skupno zvonjenje na mednarodni dan miru ugotovili, da je mnogim Evropejcem vsakodnevni zven milijonov zvonov – glasbe brez besed, izhajajoče iz stoletja starih obrti in običajev - zelo ljub. Zvonjenje na slišen način predstavlja medkulturnost, saj doni iz katedral in podružnic, budističnih templjev ter šintoističnih svetišč. Posreduje občutek svečanosti, oznanja minevanje časa ter presega meje in jezike. Združuje vsakodnevno življenje (naznanjanje časa), poziva k miru (zvonova miru v Hirošimi in Berlinu) ter spremlja politične dogodke (državniški zvon v pariški katedrali Notre Dame). Je del običajev (svečano zvonjenje na dan spomina na mrtve),  je glasbena umetnost (karilonska glasba), soustvarja kolektivni kulturni spomin (zvonjenje ob 50. obletnici postavitve berlinskega zidu). Zvok zvonov naj bi v celoti izražal to, na kar so želeli pobudniki vseevropskega zvonjenja spomniti in tisto, kar želijo posredovati mlajšim generacijam: vrednote složnosti in miru ter zavedanja o pomembnosti kulturne dediščine v Evropi in po vsem svetu.

Lani so se v Sloveniji vseevropskemu zvonjenju pridružili Katoliška cerkev z zvonjenjem oz. pritrkavanjem v vseh katedralah, bazilikah, osrednjih romarskih svetiščih ter večini župnijskih cerkva (zvonili so tudi v samostanih), Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi z zvonjenjem v 14 cerkvah, Srbska pravoslavna cerkev z zvonjenjem v 15 cerkvah, zvonili so zvonovi 2 cerkev makedonske pravoslavne skupnosti ter največjih slovenskih mestnih občin Ljubljana; (z Odo radosti) in Maribor (zvon v starem rotovžu).

Jutri je torej priložnost, da v luči poziva k miru in zavedanju o pomembnosti evropske in svetovne kulturne dediščine, med 18.00 in 18.15 prisluhnete zvonovom v vaši bližini.