Skoči do osrednje vsebine

Minister Bertoncelj v Helsinke na neformalno zasedanje finančnih ministrov

Minister za finance dr. Andrej Bertoncelj se bo jutri in v soboto v Helsinkih udeležil neformalnega zasedanja finančnih ministrov EU in evroskupine. Med drugim bodo ministri razpravljali o obdavčitvi energentov in uniji kapitalskih trgov.

Evropska komisija je v zvezi z ureditvijo obdavčitve energentov na ravni Unije v povezavi z izpostavljenimi izziv na področju podnebnih sprememb napovedala, da bo v drugi polovici leta 2019 objavila poročilo o izvajanju direktive o prestrukturiranju okvira za obdavčitev energentov in električne energije. Slovenija meni, da bi morala direktiva med drugim nasloviti vprašanja o zvišanju najnižjih stopenj trošarin, o ustreznem razmerju med obdavčitvijo energentov glede na njihovo energetsko vsebnost in izpuste TGP, o prenovi določb izvzetja iz obdavčitve in opcijskih oprostitev obdavčitve, o obdavčitvi alternativnih goriv, o biogorivih ter o uvedbi nadzora nad gibanjem utekočinjenega zemeljskega plina in nekaterih mazalnih olj.

V razpravi o uniji kapitalskih trgov, se bodo finančni ministri EU osredotočili na pobudo Evropske unije za vzpostavitev povezanih in likvidnih kapitalskih trgov, krepitev evropskega gospodarstva ter spodbujanje bolj povezanega  in stabilnega finančnega sistema. Cilj unije kapitalskih trgov je predvsem malim in srednje velikim podjetjem iz Evropske unije olajšati pridobivanje finančnih sredstev, znižati stroške zbiranja kapitala, izboljšati možnosti za varčevalce po celotni Evropski uniji, olajšati čezmejno vlaganje in privabiti več tujih naložb, podpreti dolgoročne projekte ter poskrbeti za stabilnejši, odpornejši in konkurenčnejši finančni sistem Evropske unije. Slovenija pozdravlja napore Evropske komisije pri prizadevanjih za učinkovito unijo kapitalskih trgov ter trden in učinkovit finančni trg Evropske unije kot celote.

Neformalno zasedanje bodo finančni ministri sicer začeli z delovnimi kosili, kjer bodo razpravljali o okrepljenem ukrepanju glede podnebnih sprememb. Evropska komisija je v novembru 2018 pričela z razpravo o ukrepih za boj proti podnebnim spremembam in sprejela sporočilo „Čisti planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“. Strategija opisuje vizijo, za dosego ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050, njen namen pa je določiti smer ukrepanja podnebne in energetske politike EU. Za dosego ciljev bo potreben velik obseg investicij, zato je bistveno, da se vzpostavi jasen in dolgoročen načrt usmeritve vlagateljev, da se osredotočijo na stroškovno učinkovitost ter da se financiranje usmeri v čiste in najbolj produktivne inovacije. Slovenija podpira večjo vlogo finančnih ministrov pri spremljanju sprejemanja politik EU na področju boja proti podnebnim spremembam, pri čemer morajo glavno vlogo pri predložitvi predlogov ukrepanja na EU ravni na svojem področju odigrati evropski komisarji po posameznih področjih. Slovenija bo naklonjena predvsem ukrepom, ki bodo podpirali prilagoditev gospodarstva podnebnim ciljem z zagotavljanjem čim večje nevtralizacije izpada davčnih prihodkov.

V okviru zasedanja Evroskupine bodo finančni ministri med drugim razpravljali o ekonomskem stanju v evrskem območju. Na podlagi preteklih izkušenj s pripravo pregledov izdatkov v posameznih državah članicah bodo ministri razpravljali tudi o povečanju učinkovitosti javnih financ. Slovenija, ki je k pregledu izdatkov po izbranih področjih že pristopila v letu 2015, se strinja pomembnostjo teh orodij. Po mnenju Slovenije bi bilo treba pregledati ozka grla v fazi izvajanja pregledov izdatkov in najti načine za zagotovitev priprave pregledov izdatkov na srednji rok oziroma v povezavi s srednjeročnim planiranjem. Pregledi izdatkov so lahko dobra podlaga za boljše skladnosti med letnimi in večletnimi proračunskimi načrti ter postopki priprave pregledov izdatkov. Uskladitev pregledov porabe z večletnimi proračuni bi bila še posebej pomembna v primeru pregledov kapitalskih izdatkov glede na dolgoročno razsežnost javnih naložb.

Iskalnik