GOV.SI

Civilna zaščita na ravni Evropske unije

Sodelovanje na področju civilne zaščite na ravni Evropske unije (EU) poteka po načelu subsidiarnosti in solidarnosti. Primarno vlogo pri obvladovanju nesreč imajo države, EU pa nacionalne dejavnosti podpira in dopolnjuje, prav tako vzpodbuja in omogoča sodelovanje med državami članicami prek skupnih projektov in aktivnosti na področju preventive in pripravljenosti kot seveda tudi odziva oziroma ukrepanja ob nesrečah. Ključna vloga na ravni EU je tudi usklajevanje in podpora skupnemu odzivu držav članic ob večjih nesrečah, ki presegajo zmožnosti posameznih držav.

znak CZ

Znak CZ RS

Glavno orodje EU za izvedbo skupnih intervencij držav članic ob vseh vrstah nesreč znotraj in zunaj EU je mehanizem Unije na področju civilne zaščite. Mehanizem sestavljajo: skupni informacijski in komunikacijski sistem CECIS, Center za usklajevanje nujnega odziva v Bruslju, ki je povezan z vsem državami članicami (pristojnimi nacionalnimi organi za civilno zaščito), nabor evropskih zmogljivosti za civilno zaščito, v katerega prispevajo svoje reševalne enote in strokovnjake države članice, skupni program usposabljanj in vaj, skupni postopki odziva in napotitve reševalnih zmogljivosti.

Od nastanka mehanizma civilne zaščite leta 2001 se ta odzval na več kot 300 nesreč po vsem svetu, nazadnje ob obsežnih požarih v Grčiji poleti 2019. Dvakrat je za pomoč prek evropskega mehanizma za civilno zaščito zaprosila tudi Slovenija: ob žledu 2014 in ob migrantski situaciji 2015-2016. Prav tako je Slovenija že večkrat poslala reševalno pomoč drugim državam, npr. ob poplavah v Srbiji in BIH 2014, poplavah in plazovih v Makedoniji 2016 in 2017, in nazadnje ob poplavah v Mozambiku 2019.

Področje civilne zaščite je v Evropski komisiji umeščeno v Generalni direktorat za civilno zaščito in operacije humanitarne pomoči (DG ECHO).

Od samega začetka je Slovenija, prek Uprave RS za zaščito in reševanje, aktivna članica evropskega mehanizma civilne zaščite in aktivno prispeva s svojimi strokovnjaki in reševalnimi enotami ter drugo pomočjo, ki jo ob nesrečah napoti v prizadete države. Kot prva država je v evropski nabor civilne zaščite leta 2018 certificirala enoto za reševanje iz jam (CSAR). Slovenija je tudi med vodilnimi državami pri prizadevanjih za čim večje vključevanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk (Zahodni Balkan in Turčija) v mehanizem Unije na področju civilne zaščite vse od predsedovanja Svetu EU 2008. 

Slovenija še naprej ostaja aktivna članica mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ki podpira solidarnost med državami članicami in sodelujočimi državami mehanizma pri obvladovanju nesreč. Še naprej bomo podpirali razvoj skupne preventivne in pripravljanje dejavnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter hiter in učinkovit odziv.