GOV.SI

Minister Medved : "Ne navijam za nobeno rešitev, sledili bomo temu, kar bo dobilo ustrezno večino v parlamentu."

Minister Rudi Medved se je v ponedeljek, 9. septembra 2019, pri predsedniku republike udeležil delovnega pogovora z ustavnimi pravniki in predstavniki parlamentarnih strank o predlaganih spremembah volilnega sistema. Namen delovnega srečanja je bil z ustavnimi pravniki prediskutirati predloge sprememb in strokovna merila (predlog za uvedbo relativnega prednostnega glasu), ki so bila dogovorjena s predstavniki parlamentarnih strank, pripravilo pa jih je Ministrstvo za javno upravo.

srečanje minister in ustavni pravniki pri predsedniku republike - volilna zakonodaja

1 / 2
srečanje minister in ustavni pravniki pri predsedniku republike - volilna zakonodaja

Delovna skupina po vodstvom Rudija Medveda je namreč že pred poletjem pripravila in parlamentarnim strankam predstavila predlog za uvedbo relativnega prednostnega glasu, po vzoru ureditve za volitve poslancev v Evropski parlament. V primeru uvedbe prednostnega glasu, bi se o kandidatih glasovalo na ravni volilnih enot, kar pomeni, da bi se volilni okraji ukinili oz. se ohranili zgolj na administrativni ravni. Poleg tega predloga sprememb je delovna skupina, v sodelovanju s predstavniki stroke (oddelek za geografijo Filozofske fakultete), pripravila tudi Predlog za preoblikovanje meja volilnih okrajev v vseh osmih volilnih enotah, ki je bil parlamentarnim strankam predstavljen v torek, 3. septembra 2019. Predlog, skladno z vnaprej dogovorjenimi kriteriji, praviloma ohranja meje volilnih enot in hkrati zmanjšuje razlike med volilnimi okraji tako, da ti odstopajo največ za 15 odstotkov od velikosti povprečnega volilnega okraja. V pomoč pri oblikovanju meja volilnih okrajev je bil pripravljeno tudi e-orodje oz. aplikacija, do katerega so dobile dostop tudi poslanske skupine. IT orodje omogoča enostavno in pregledno obdelavo podatkov, njihovo primerjavo in natančne vpoglede v obstoječe in predlagane volilne enote in volilne okraje, vključno s številom volivcev.

Ustavni pravniki so na srečanju podrobneje pojasnili svoj pogled na odločitev Ustavnega sodišča ter izpostavili odločilen glas volivcev na izvolitev kandidatov v parlament. Diskusija je tekla tudi o tem ali naj bo preferenčni glas obvezen ter ali naj bo absolutni ali relativni (obe varianti pomenita ukinitev volilni okrajev oz. ohranitev zgolj na administrativni ravni). Dr. Ciril Ribičič je poudaril, da je relativni prednostni glas sicer močan, da pa ne zagotavlja izključnega vpliva volivcev, kar izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča.

Med razpravo je več razpravljavcev poudarilo, da bi imel s tem, ko bi imel možnost oddati glas bodisi kandidatu bodisi stranki, volivec več možnosti izbire kot jo ima v veljavnem volilnem sistemu.

Minister Rudi Medved je zbranim pojasnil, da smo na Ministrstvu za javno upravo najprej pripravili predlog za absolutni preferenci glas, ki žal v pogovorih s predstavniki parlamentarnih strank, ni imel širše podpore. Pojasnil je, da volivci v praksi skozi volitve v Evropski parlament dokazujejo, da preferenčni glas želijo oddati ter ob tem, kot pristojni minister za pripravo zakonodaje, ponovno poudaril: »Ne navijam za nobeno rešitev. Mi smo skrbnik in servis volilne zakonodaje, sledili bomo temu, kar bo dobilo ustrezno večino v parlamentu.«

Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Ernest Petrič je v razpravi o obstoječih predlogih sprememb volilne zakonodaje in uvedbe relativnega prednostnega glasu izpostavil: »Po mojem mnenju je storjen korak naprej k odločilni vlogi volivca. Osebno bi podprl predlog ministrstva. Mislim, da bi z vidika ustavnosti zdržal, saj je bistveno sporočilo odločbe Ustavnega sodišča v okrepitvi vloge volivca. Pri tem pa ne smemo pozabiti na vlogo političnih strank v moderni demokraciji. Volivec mora imeti priložnost, da voli tudi program stranke,« je še dodal.  

Naslednjič bodo minister Medved, delovna skupina za pripravo zakonodaje in predstavniki parlamentarnih strank sedli skupaj za mizo pri predsedniku republike 20. septembra 2019, ko bo tekla razprava o Predlogu za preoblikovanje meja volilnih okrajev.

Spomnimo: 
Predlog za preoblikovanje meja volilnih okrajev sledi strokovnim merilom, ki so bila predstavljena na sestanku predstavnikov poslanskih skupin 16. maja 2019 pri predsedniku republike, na katerem so predstavniki delovne skupine načela aplicirali na prikazu preliminarnega predloga za preoblikovanje volilnih enot in volilnih okrajev v okviru dveh volilnih enot. Udeleženci so se strinjali, da delovna skupina nadaljuje z delom tako, da skladno s predstavljenimi načeli pripravi predlog za preoblikovanje volilnih okrajev v vseh osmih volilnih enotah. Poslanskim skupinam je tako minister za javno upravo Rudi Medved s sodelavci v torek, 3. septembra 2019, predstavil tudi strokovno gradivo preoblikovanja meja volilnih okrajev.

Predlog zasleduje čim manjša odstopanja v velikost volilnih okrajev; skladno s kriteriji predstavljenimi na sestanku pri predsedniku republike maja letos, je največje dovoljeno odstopanje je plus/minus 15 odstotkov od povprečnega volilnega okraja, ki šteje 19.358 volivcev. Pri oblikovanju volilnih okrajev se je, kolikor je mogoče, sledilo mejam občin oziroma naselij. V predlagani ureditvi sta na eni strani enakomerna porazdelitev volivcev in na drugi strani geografska zaokroženost bolj enakopravno upoštevani. Znotraj velikostnih omejitev (+/-15 odstotkov) se je iskalo rešitve, ki čimbolj ohranjajo celovitost prostorskih enot (občin, naselij, četrtnih/krajevnih/vaških skupnosti) in hkrati pomenijo najboljšo celostno rešitev v okviru posamezne volilne enote. Pripravljen je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-32/15-56 iz novembra 2018, ki je odločilo, da veljavna ureditev  glede volilnih okrajev ne ustreza nobenemu merilu iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor. V odločbi so posebej izpostavljene velike razlike v velikosti volilnih okrajev in kršenje načela geografske zaokroženosti volilnih okrajev.  Glede na to, da je Ustavno sodišče odločilo, da je veljavna ureditev z vidika spoštovanja načela enake volilne pravice v okviru volilnih enot ustrezna, je bilo izhodišče za delo delovne skupine kontinuiteta kar zadeva meje obstoječih osmih volilnih enot in torej preoblikovanje praviloma zgolj volilnih okrajev znotraj vsake od osmih volilnih enot. Delovna skupina je pri pripravi načel/pravil za oblikovanje predloga sprememb volilnih okrajev izhajala iz veljavnih zakonskih določil, odločbe Ustavnega sodišča in priporočil mednarodnih pravnih in strokovnih organizacij. Kodeks dobre prakse na področju volilnih zadev, ki ga je oblikovala Beneška komisija vzpostavlja določene minimalne standarde evropskih držav kar zadeva enakost volilne pravice in razmejitev volilnih območij. V skladu s kodeksom lahko države sicer upoštevajo določene specifične okoliščine, pri čemer naj bi bila razlika v velikosti volilnih območij do 10 odstotkov oziroma naj ne bi presegala 15 odstotkov, razen v res izjemnih primerih.

Državni zbor mora neskladje, ki ga je ugotovilo Ustavno sodišče, odpraviti v roku dveh let, torej do decembra 2020. Predlog za preoblikovanje volilnih okrajev predstavlja rešitev za odpravo neustavnosti in pomeni neposredno podlago za pripravo novele Zakona o določitvi volilnih enot.