Skoči do osrednje vsebine

Ročno vodenje evidenc o izrabi delovnega časa ne zagotavlja nujno pravilnosti podatkov v evidencah

Poletni usmerjeni nadzor Inšpektorata RS za delo (IRSD) glede vodenja evidenc o izrabi delovnega časa v gostinstvu in gradbeništvu je pokazal, da je večina delodajalcev (90 odstotkov) sicer vodila evidence o izrabi delovnega časa, vendar jih je več kot 90 odstotkov (od tega 85 odstotkov v dejavnosti gostinstva) evidence vodila ročno (na papirju ali v tabelah v računalnikih), le manj kot 10 odstotkov jih je evidence vodilo elektronsko. V gradbeništvu celo nobeden izmed pregledanih delodajalcev evidence ni vodil elektronsko, pri čemer pa delavci, ko evidence ročno vodijo delodajalci,večinoma ne potrjujejo pravilnosti vpisanih podatkov s svojim podpisom, kar torej ne zagotavlja nujno pravilnosti podatkov v evidencah.

Tudi v usmerjeni akciji se je izkazalo, kar IRSD izpostavlja že več let, da delodajalci v gradbeništvu pretežno v evidence vpisujejo le število dnevno opravljenih ur (kar 83 odstotkov delodajalcev ni beležilo časa prihoda na delo in odhoda z dela), tako da bi samo iz pregledanih evidenc o izrabi delovnega časa lahko zaključili, da v Sloveniji večina delavcev v gradbeništvu dela po 8 ur dnevno. Inšpekcijski nadzori na splošno pa kažejo, da se delo v gradbeništvu večinoma opravlja več kot 8 ur dnevno. Iz navedenega lahko sklepamo, da delodajalci opravljene ure vpisujejo le zaradi morebitnega nadzora inšpektorata.

V gostinstvu smo pri nadziranih delodajalcih ugotovili, da večina (73 odstotkov nadziranih delodajalcev) za vsakega posameznega delavca dnevno vpisuje podatke o prihodu na delo in odhodu z dela ter skupno število ur opravljenega dela, nekateri pa kot evidence o izrabi delovnega časa štejejo izvleček ur iz blagajne, v katerem so navedene ure, kdaj je bil posamezni delavec registriran v blagajni za izdajanje računov.

Potrdile pa so se tudi že pretekle ugotovitve IRSD, da delodajalci na kraju opravljanja dela tako v gostinstvu kot v gradbeništvu običajno nimajo dnevno vodenih evidenc o izrabi delovnega časa, kar pomeni, da inšpektor v času nadzora na kraju opravljanja dela ne more opraviti vpogleda, kar mu otežuje delo in podaljšuje postopke nadzora.

Po ugotovitvah inšpektorata imajo večji delodajalci za vodenje evidenc urejene službe oziroma zelo natančno izdelane računalniške programe. Pri elektronsko vodenih evidencah je tako zabeležen prihod na delo in odhod z dela, viden je prenos ur iz preteklega meseca v naslednji mesec, prav tako mesečna obveznost opravljenih delovnih ur za posameznega delavca v tekočem mesecu, dejansko opravljene ure v tekočem mesecu po posameznem delavcu, prisotnost delavca po dnevih, seštevek dodatkov ipd. Za take evidence z veliko mero verjetnosti lahko rečemo, da izražajo dejansko stanje, so verodostojne in da bo inšpektor na njihovi podlagi lahko hitro ugotovil morebitne kršitve.

IRSD je do konca avgusta v omenjeni usmerjeni akciji nadzora na podlagi ugotovljenih kršitev  izdal 12 ureditvenih odločb, predvsem zaradi kršenja določb v zvezi z razporejanjem delovnega časa in dodatkov za delo, začel je tudi 6 postopkov o prekrških in izrekel 9 opozoril. Vsi inšpekcijski postopki pa še niso zaključeni.

IRSD je v juliju in avgustu opravljal usmerjeno akcijo nadzora, v kateri so inšpektorji pri delodajalcih v dejavnostih gostinstva in gradbeništva nadzirali vodenje evidenc o izrabi delovnega časa. Inšpektorji so tako v nadzorih preverjali izvajanje določb Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) – na primer ali vodijo evidenco, na kakšen način jo vodijo in katere podatke je mogoče razbrati iz njih. Poleg izvajanja določb ZEPDSV so preverjali tudi izvajanje določb glede delovnega časa po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), predvsem glede odmorov in počitkov ter glede odrejanja dela prek polnega delovnega časa.