GOV.SI

Pojasnila glede dodatka za delovno aktivnost (DDA)

V zvezi z nekaterimi odzivi javnosti glede predlagane ukinitve dodatka za delovno aktivnost (DDA) ponovno pojasnjujemo, da je odgovornost ministrstva, tako skrb za socialno ogrožene, kot tudi spodbujanje ljudi k zaposlovanju. Ključni cilj ministrstva pri predlaganih spremembah je torej čimprejšnja aktivacija in vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči (DSP) na trg dela.

Slovenija od samostojnosti naprej ni poznala dodatka za delovno aktivnost, kot elementa denarne socialne pomoči. Uveden je bil šele leta 2011 zaradi gospodarske krize, ker je bila denarna socialna pomoč nizka in se je z dodatkom za delovno aktivnost izboljševal položaj socialno ogroženih.

Od uveljavitve zakona se je položaj na trgu dela bistveno izboljšal poleg tega se je pomembno povečala denarna socialna pomoč. Ukrep socialne politike, ki je učinkovit v času finančne krize ni nujno učinkovit tudi v času visoke gospodarske rasti. Ravno to se kaže tudi v primeru dodatka za delovno aktivnost, ki ljudi danes ne spodbuja k zaposlovanju, zato ima popolnoma drugačen učinek, kot ga je imel v času ko je bil uveden.

Menimo namreč, da z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, dodatek za delovno aktivnost ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči. Dodatek za delovno aktivnost je bil namreč sprejet kot ''dodatek k DSP'' v času največje gospodarske krize leta 2011, ko je bila DSP zelo nizka in je znašala 230,00 evrov. Cenzus za denarno socialno pomoč za samsko osebo danes znaša 402,18 evra, torej za 172 evrov več in skupaj z DDA dosega že 607 evrov oziroma 91,04% minimalne plače, če je oseba delovno aktivna več kot 128 ur mesečno. Tako DSP danes postaja redni dodatek delovne aktivne populacije in to v času, ko nam na trgu dela primanjkuje delovne sile.

Ministrstvo je sicer v tem mandatu za ohranitev enake višine denarne socialna pomoči (DSP) namenilo 86 milijonov evrov. Poleg tega pa smo za ostale socialne transferje namenili še dodatnih 58 milijon evrov kot posledica sprostitve varčevalnih ukrepov na področju družinske politike. Vsi ti konkretni podatki kažejo, da se skrb za socialno najšibkejše v naši državi krepi. Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost, zatorej ne zmanjšujemo socialne oskrbe, temveč zgolj ukinjamo enega izmed ukrepov socialne pomoči ter ga nadomeščamo z ukrepi kot je aktivna politika zaposlovanja ter socialna aktivacija, ki bodo v danih razmerah bolj učinkoviti od dodatka za delovno aktivnost in ne vplivajo na višino denarne socialne pomoči.

DSP za samsko osebo brez dohodkov in premoženja (osnovni znesek minimalnega dohodka) trenutno znaša 402,18 evrov in se ne spreminja. Štiričlanska družina brez dohodkov in premoženja je upravičena do denarne socialne pomoči v višini 907 evrov mesečno. Poleg tega je družina lahko upravičena tudi do otroških dodatkov, subvencije vrtca, subvencije malice in kosila, lahko tudi do državne štipendije.

S spremembo Zakona o socialno varstvenih prejemkih v te pravice in višine NE posegamo. Predlagamo pa ukinitev dodatka za delovno aktivnost (DDA), ki v primeru delovne aktivnosti samske osebe, ki je zaposlena več kot 128 ur mesečno dviguje cenzus za denarno socialno pomoč iz 402 evrov na 607 evrov, kar predstavlja 91,04 % minimalne plače. Ta dodatek pa kot rečeno nadomeščamo z ukrepi, ki spodbujajo zaposlovanje.

Z novelo zakona želimo pospešiti vključevanje prejemnikov denarne socialne pomoči v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, katerih namen je opolnomočenje posameznika za lažjo vključitev nazaj na trg dela. Po sedanji ureditvi se namreč denarna socialna pomoč z vključitvijo v aktivno politiko zaposlovanja zniža. Po novem pa se denarna socialna pomoč zaradi vključitve v aktivno politiko zaposlovanja ne bi več zniževala.

Ukinitev dodatka za delovno aktivnost tako nikakor ni namenjena varčevanju na račun socialno šibkih, temveč prerazporeditvi sredstev, ki bodo odslej uporabljeni na bolj učinkovit način, in sicer za opolnomočenje in hitrejšo vključitev oseb na trg dela.

Razmerje med DSP in minimalno plačo skozi leta