S kadrovsko prerazporeditvijo zaposlenih z Urada za upravljanje z vodami Agencije RS za okolje, Inštituta za vode RS ter z Direktorata za vode in investicije Ministrstva za okolje in prostor je vodenje direkcije prevzel direktor Tomaž Prohinar. V četrtek, 29. avgusta 2019, je vodstvo na sedežu direkcije za novinarje pripravilo kratek pregled prehojene poti.

Na predstavitvi začetkov direkcije je direktor Tomaž Prohinar povedal, da je bila ob nastanku direkcije ključna povezanost strokovnih služb pod isto streho. Danes direkcija šteje 151 zaposlenih, katerih naloge so tako urejanje voda, rečno nadzorstvo, vzdrževanje javne infrastrukture, kot tudi vodenje upravnih postopkov, priprava strokovnih podlag, vodenje katastra, arhiva, splošne administrativne naloge, vodenje javnih naročil ipd. Ključni cilji aktivnosti, ki se vodijo na direkciji, so doseganje dobrega stanja voda, spodbujanje trajnostne rabe vode in zmanjšanje poplavne ogroženosti prek ne-gradbenih in gradbenih ukrepov.

Uspešnost na področju urejanja voda je močno povezana in odvisna od sredstev, ki so na razpolago tako za redna vzdrževalna dela, kot tudi intervencije in sanacije na vodotokih. Direkcija je v preteklosti za te namene razpolagala z neznatno majhnim zneskom, letos pa prvič brez potrebe po prerazporejanju sredstev znotraj proračuna sledila zastavljeni poti.

Doseganje  dobrega stanja voda je eden izmed temeljnih ciljev upravljanja voda. Naša naloga je, da z ukrepi zmanjšujemo negativne vplive preteklih posegov v vode in usmerjamo nove projekte v iskanje sonaravnih rešitev urejanja voda.

Cilj zmanjševanja poplavne ogroženosti je zmanjšanje škodljivega delovanja voda. Vedenje o tem, koliko smo ogroženi, je podlaga za razvoj strategije in načrtov obvladovanja tveganja pred poplavami. Izkušnje so pokazale, da so ne-gradbeni ukrepi eden od najbolj učinkovitih elementov pri obvladovanju tveganj pred poplavami. Med preventivne ne-gradbene ukrepe štejemo: določevanje in kartiranje poplavnih območij, omejevanje poseljevanja poplavnih območij, ohranjanje vodnega in obvodnega prostora, določevanje vodnega režima, vodenje evidenc s področja poplavne ogroženosti in zagotavljanje javnosti informacij o poplavni ogroženosti.

Naša prednostna naloga je, da s pogoji in omejitvami zmanjšujemo negativne vplive rabe voda na stanje voda. V okviru priprave strokovnih podlag za načrt upravljanja voda, je bilo analizirano stanje na področju podeljenih vodnih pravic ter predlagani ukrepi za doseganje ciljev.  V Sloveniji je podeljenih več kot 37 000 vodnih pravic, od tega več kot 95 % za odvzem vode iz izvirov in iz podzemnih voda za pitno vodo, na površinskih vodah je največ odvzemov za rabo voda za proizvodnjo električne energije, gojenje vodnih organizmov, namakanje in tehnološko vodo.

Vzpostavitev vodnega katastra kot temeljne vodarske evidence 15 let po uveljavitvi Zakona o vodah nedvomno predstavlja pomemben napredek na področju upravljanja z vodami. Vodni kataster je določen kot javna knjiga, kar pomeni, da so podatki, ki se v njem vodijo, javni in so na voljo javnosti v okviru spletnega portala eVode.

Na direkciji vodimo tudi upravne in druge postopke, ki se nanašajo na odločanje o rabi vode, izdajo projektnih pogojev, mnenj, vodnih soglasij, ravnanjem s premoženjem (predkupne pravice in pridobivanje zemljišč, razpolaganje z zemljišči, upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči. Prav tako na direkciji izvajamo presojo prostorske in okoljske dokumentacije.

Pri tem moramo skrbno slediti smernicam, po katerih je treba rabo in posege v prostor načrtovati tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.

Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe Zakona o vodah.

V 8 publikacijah »Podatki o vodnih telesih površinskih voda«, objavljenih na spletnih straneh DRSV, smo pripravili pregled obremenitev in vplivov na površinskih vodah, kakor tudi ukrepov, ki jih je treba izvesti za doseganje dobrega stanja voda. Podatki so tudi izhodišče za oceno vplivov novih posegov v prostor. Za pripravljavce prostorskega načrtovanja smo pripravili navodila za oceno vplivov posegov na stanje površinskih voda. V oceni se določijo potencialni negativni vplivi posegov in učinkoviti omilitveni ukrepi, s katerimi se prepoznani negativni vplivi izničijo oziroma omilijo na ustrezno raven doseganja ciljev dobrega stanja voda. 

Pristopili smo k sistematičnemu urejanju pravnega položaja mlinščic. V letošnjem letu je bila končana naloga, v kateri smo za določitev statusa mlinščic razvili in uporabili večkriterijski model. Status je bil preverjen na 77-ih prioritetno izbranih mlinščicah. Cilj naloge je, da bo država (DRSV) ohranila upravljavstvo zgolj na tistih mlinščicah, ki dejansko predstavljajo vodna zemljišča v smislu grajenega vodnega javnega dobra.

Na DRSV pripravljamo strokovne podlage za plovbo na motorni pogon po celinskih vodah, izdelujemo strokovne podlage za odvzeme naplavin z območij, namenjenih odvzemanju naplavin, v okviru posebne rabe s podeljeno koncesijo.

Z delovanjem na mednarodnih platformah predstavniki DRSV vertikalno prenašajo znanja, rešitve in dobre prakse na nacionalno in lokalno raven ter na ta način prispevajo k napredku vsebin načrta upravljanja voda, načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti in načrta upravljanja z morskim okoljem doma, nadgrajene z vzpostavljanjem zelene infrastrukture, upoštevanjem ekosistemskih storitev in iskanjem ter izvajanjem na ekosistemih temelječih prilagoditvenih ukrepov na podnebne spremembe, prav tako pa s primernim prenosom znanj na teren omogočajo načrtovanje in izvedbo sodobnih rešitev urejanja in vzdrževanja vodotokov.

Projekti, ki jih izvajamo po virih/pravilih financiranja:

• Kohezija
  • Za zmanjšanje poplavne ogroženosti
  • Naravovarstveni projekti - za boljše stanje voda in ohranjanja biotskih vrst
• Interreg – mednarodno sodelovanje
• Life
• Sklad za vode (samostojno in v sodelovanju z občinami)

Večji izzivi direkcije za prihodnost:

• • rešitev prostorske stiske in izgradnja enotnega nadzornega centra za upravljanje z vodno infrastrukturo
  • ureditev arhivov
  • ureditev evidenc in informacijskega sistema - vodna zemljišča in vodna infrastruktura
  • nov cikel strateških načrtov
  • strategije za rabe
  • večja vloga DRSV na področju zagotavljanja vodnih virov in vodooskrbe.